Donald Trump še vedno zavrača poraz na lanskih volitvah in vztraja pri tem, da se je zgodila velika prevara. Trump kljub številnim tožbam in pritožbam večjih nepravilnosti na volitvah ni uspel dokazati. Toda mnogi njegovi privrženci so še danes prepričani, da so Trumpu ukradli drugi mandat.
Vmes pa so se na sodišči zvrstili že nekateri najbolj prepoznavni Trumpovi podporniki, med njimi tudi najbolj opazni rogati šaman Jacob Anthony Chansley, znan tudi kot Jake Angeli, ki velja za vidnega zagovornika teorije zarote QAnon in sam sebe označuje kot šamana QAnona. Chansley je sicer priznal krivdo že septembra, a hkrati zanikal, da bi bil kriminalec, nasilnež ali terorist. Tožilstvo je zanj predlagalo 51-mesečno zaporno kazen, sodnik pa mu je nato prisodil 41 mesecev. Razočaran je tudi nad tem, da ga Trump ni pomilostil.
Obsojen je bil tudi Robert Scott Palmer, ki je z gasilnim aparatom, leseno desko in drogom napadel policiste. Obsojen je bil na pet let zapora, kar je najdaljša kazen v zadevi. Njegova 63-mesečna kazen bi lahko postavila merilo za več kot 140 drugih, ki se soočajo z isto obtožbo.
Nadaljujejo pa se tudi druge sodne bitke, v katere je neposredno vpleten Trump. Ta želi, da vrhovno sodišče blokira predajo dokumentov o napadu na Kapitol. Predajo zahteva preiskovalni odbor predstavniškega doma. Sodišča so doslej na nižjih ravneh Trumpove argumente v zvezi s tem zavračala. Preiskovalni odbor predstavniškega doma kongresa želi namreč od Nacionalnih arhivov, kjer hranijo vse predsedniške komunikacije, pridobiti podatke o ozadju napada in samem napadu na Kapitol. V odzivu na zahtevo preiskovalnega odbora je nato Trumpov predstavnik Taylor Budowich vložil tožbo zoper odbor.
Nekdanji protiteroristični uradnik: Grožnja desnega ekstremizma narašča
Nekdanji protiteroristični uradnik Jason Blazakis je za Al Jazeero dejal, da v letu 2022 obstaja povečana nevarnost napadov radikaliziranih in skrajno desno usmerjenih posameznikov. V zvezi z lanskim napadom na Kapitol je bilo v sodnih postopkih obravnavanih več kot 700 oseb. Kot je povedal, so lanski dogodki ameriške varnostne službe usmerili k bolj pozornemu spremljanju desnih ekstremističnih skupin. "To je bila budnica. Grožnja skrajne desnice je bila podcenjena s strani obveščevalnih služb in politike, ki je težavo enostavno ignorirala iz političnih razlogov. Vlada šele sedaj vidi, da je notranja grožnja resnična."
Ameriški analitiki pravijo, da domače skrajno desne skupine – vključno s protivladnimi milicami, belimi nacionalisti in različnimi teoretiki zarote – ostajajo največja varnostna grožnja. Ker so takšne skupine pod nadzorom organov pregona in se soočajo z zatiranjem na nekaterih glavnih družbenih medijih, je ponovitev dogodkov izpred leta dni malo verjetna, vendar se, tako Blazakis, oblika grožnje spreminja.
Namesto tega svari pred napadi posameznikov ali majhne skupine v slogu t. i. volkov samotarjev kot v El Pasu in Pittsburghu, pri čemer se nekdanji uradnik sklicuje na pokol latinskih Američanov v Texasu leta 2019 in napad na sinagogo leto dni pred tem, za katerim je stal moški z izrazitimi protisemitskimi stališči. Blazakis pravi, da se s skrajno desno ideologijo istoveti več sto tisoč Američanov.
Po podatkih raziskave, ki jo je aprila objavil Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) v Washingtonu, so bili pri napadih prevladujoči belci, skrajne milice in drugi podobno misleči posamezniki. Ti so bili vpleteni v dve tretjini vseh terorističnih napadov na tleh ZDA leta 2020. Arie Perliger, profesor kriminologije na Univerzi Massachusetts Lowell, izpostavlja, da največje nevarnosti ne predstavljajo ulični nasilneži, troli na Twitterju in drugi spletni komentatorji, ampak militantne celice ali mreže teoretikov zarot, ki delujejo podtalno.
"Po vsej državi imate večje skupine, celice in aktiviste, ki so zafrustrirani in jezni ter predstavljajo grožnjo," je povedal za Al Jazeero. "Če iščemo naslednji napad, se to ne bo nujno zgodilo v DC. Šlo bo za druge ranljive tarče, kot sta bila na primer Pittsburgh ali El Paso."
Majhne skupine ekstremistov, ki nimajo formalne strukture poveljevanja in nadzora, je varnostnim silam veliko težje slediti, je dejal. Te pogosto delujejo na območjih zunaj velikih mest, kjer imajo lokalne oblasti minimalna sredstva za izvajanje nadzora. "Večjo grožnjo predstavljajo bolj izolirane skupine in celice," je dejal Perliger in navedel načrt ekstremistov iz leta 2020, ko so načrtovali ugrabitev guvernerja Michigana. "Veliko težje jih je prepoznati in preprečiti njihove načrte."
Infiltracija ekstremistov v varnostne agencije
Prizadevanja za odzivanje na grožnje domačih skrajnežev otežuje dejstvo, da imajo nekateri pripadniki varnostnih služb simpatije do skrajno desničarskih stališč in organizacij, opozarjajo analitiki. Pripadniki ameriške vojske in rezervisti so sodelovali v večjem številu domačih terorističnih konspiracij in napadov, kažejo raziskave CSIS. Razširjenost napadov na ozemlju ZDA, povezanih z aktivnim in rezervnim osebjem, se je leta 2020 povečala na 6,4 odstotka, z 1,5 odstotka v letu 2019 in nič v letu 2018, poroča CSIS.
Po podatkih naj bi bilo vsaj 13 odstotkov obtoženih zaradi vdora v Kapitol povezanih z vojsko ali organi pregona. "Infiltracija vojske in policije je precej velika stvar. Poglejte število vojaških uslužbencev, prijetih 6. januarja," je za Al Jazeero povedal Michael Hayden, ki za Southern Poverty Law Center sledi ekstremističnim skupinam. "Vojska in policija zelo zaostajata pri prepoznavanju dejstva, kako daleč je šla ta radikalizacija."
Neimenovani član delovne skupine za preprečevanje politične nestabilnosti, sicer svetovalne skupine obveščevalne agencije CIA, opozarja, da so ZDA bližje državljanski vojni, kot bi kdo od nas želel verjeti.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.