Namesto rib v svoje mreže ujel trupla migrantov, tudi dojenčkov

Medtem ko si uradniki Evropske unije prizadevajo zajeziti eksodus, pa stiska ljudi, ki bežijo pred revščino in preganjanjem, pušča tragičen pečat na obalah Tunizije. Ribič Oussama Dabbebi vsako jutro zgodaj odide na ribolov, a v zadnjih dneh niso ribe vse, kar ujame.

"Namesto rib včasih dobim trupla. Prvič me je bilo strah, potem pa sem se korak za korakom navadil. Čez nekaj časa je izvleči truplo iz mreže enako, kot da bi izvlekel ribo," je pojasnil za BBC. V treh dneh je tako v svojih mrežah našel trupla 15 migrantov.

Vendar nič ni bilo hujšega od tega, ko je našel truplo dojenčka. "Nekoč sem našel truplo otroka. Kako je otrok odgovoren za kar koli? Jokal sem. Pri odraslih je drugače, ker so živeli. Ampak veste, dojenček ni videl ničesar." Dabbebi v vodah blizu drugega tunizijskega mesta Sfax lovi ribe že od svojega 10. leta. Takrat je bil eden mnogih, ki so se ukvarjali z ribolovom, zdaj pa pravi, da je večina ribičev svoje čolne za velike vsote prodala tihotapcem ljudi.

"Tihotapci so mi velikokrat ponudili neverjetne zneske, da bi prodal svoj čoln. Vedno sem jih zavrnil, ker si ne bi nikoli odpustil, če bi uporabili moj čoln in bi se kdo utopil," je dejal. 

Kljub očitnim nevarnostim, ki grozijo migrantom, ko prečkajo morje, pa se jih veliko še vedno odpravi na pot. Iz Južnega Sudana denimo, ki so ga od osamosvojitve leta 2011 prizadeli konflikti, podnebni pretresi in hudo pomanjkanje hrane. Včasih jim načrte prekriža vreme, nekatere pa ne spustijo na čoln, ker je na krovu preveč ljudi.

Tunizija je postala 'nova izhodiščna točka za migrante'

Po podatkih tunizijske nacionalne garde je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta v bližini Sfaxa iz pogosto prenatrpanih čolnov prisiljenih izstopiti 13.000 migrantov, ki so jih vrnili na obalo. Med januarjem in aprilom letos je po podatkih Agencije ZN za begunce okoli 24.000 ljudi v provizoričnih čolnih zapustilo tunizijsko obalo in prispelo v Italijo.

Ta država je postala največja izhodiščna točka za migrante, ki skušajo priti v Evropo. Pred tem je bila tega žalostnega naslova deležna Libija, vendar je zaradi nasilja nad migranti in ugrabitev s strani kriminalnih tolp veliko ljudi namesto v Libijo najprej odpotovalo do Tunizije, od tam naprej pa v Evropo.

Številna rjaveča in gnijoča plovila so napol potopljena v vodo ali pa so zložena na ogromnih kupih ob pristanišču Sfax. To so zapuščeni opomniki nevarnosti na najbolj smrtonosni znani migracijski poti na svetu. Na drugem koncu mesta pa še en grozen opomnik: pokopališče. Vrste sveže izkopanih grobov samo čakajo na naslednjo pomorsko nesrečo.

V Sfaxu načrtujejo celo novo pokopališče, ki bo v celoti namenjeno migrantom. Kljub temu, da zveni precej morbidno, pa ni tako presenetljivo. V samo enem dvotedenskem obdobju v začetku tega leta so namreč iz morja tu potegnili trupla več kot 200 migrantov. V celotnem Sredozemlju je od leta 2014 pri poskusu, da bi dosegli Evropo, umrlo več kot 27.000 ljudi.

'Ni dovolj zmogljivosti za obravnavo toliko smrtnih primerov'

Take množične smrti povzročajo vse večje težave v tem tunizijskem mestu. Dr. Hatem Cherif, direktor regionalnega zdravstvenega urada, je za BBC pojasnil, da preprosto nimajo dovolj zmogljivosti za obravnavo tolikšnega števila smrtnih primerov.

Pred kratkim so v mrtvašnico pripeljali kar 250 trupel. Večino je bilo treba položiti v ohlajeno sosednjo sobo, poimenovano "katastrofalna soba", eno truplo na drugo. Dr. Cherif je sicer poudaril, da bodo vsi pokopani v ločenih, oštevilčenih grobovih. Veliko umrlih je neidentificiranih, zato se organizirajo testi DNK, rezultati pa se skrbno hranijo. Sorodniki, ki iščejo svoje bližnje, bi tako lahko preverili, ali so pokopani tukaj.

Ker so številni migranti tako obupani, tihotapljenje ljudi pa tako donosno, zaustavitev toka majhnih čolnov ne bo enostavna. Množice migrantov iz vse Afrike in delov Bližnjega vzhoda se v skupinah zbirajo na ulicah Sfaxa. Nekateri imajo sredstva za plačilo mesta na tihotapskem čolnu, drugi živijo v negotovosti in ne morejo plačati niti za hrano in streho nad glavo.

Mnogi so izgubili potne liste ali pa so jim jih ukradli, nekateri pa jih nikoli niso imeli, saj so svoje države zapustili nezakonito. Vsi so že slišali za smrt številnih ljudi, ki so poskušali priti v Evropo, vendar se zdi, da obup še vedno prevladuje nad nevarnostjo, kot je jasno povedal mladenič iz Gvineje.

"Ne moremo se vrniti v svojo državo, ker nimamo denarja ali potnih listov. Ni me strah. Stradam, saj je doma toliko revščine in moji starši nimajo ničesar. Ne želim, da bi moji otroci živeli tako. Moram iti."

Tragedija je, da ima ta osnovna človeška želja po boljšem življenju pogosto tako visoko ceno, poroča BBC.