'Raketni teror na noč čarovnic': številni prebivalci Kijeva brez vode

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo fotografijo svoje vojaške ladje, ki je proti Ukrajini izstrelila novo raketo. Številni napadi, ki so se zgodili danes, so zadeli kritično infrastrukturo v več ukrajinskih regijah, vključno s tisto v ukrajinski prestolnici, v Harkovu in drugih mestih. Rusija je sporočila, da so bili napadi usmerjeni na ukrajinski vojaški nadzor in energetske sisteme ter da so bili zadeti vsi cilji. Vendar pa Ukrajina njihove trditve zavrača. Pravi, da tarče niso bile vojaške ter da skuša Rusija Ukrajincem zagotoviti težko zimo. 

"Ob noči čarovnic so se Rusi odločili izvesti še eno dejanje raketnega terorja," so sporočili z ukrajinskega ministrstva. Glede protitankovskih in raketnih sistemov dolgega dosega, ki jih dobavljajo ZDA, pa so dejali, da bosta "Saint Javelin in Saint HIMARS ukrotila te zle duhove".

'Jutro se je začelo s sirenami'

Iz ukrajinske prestolnice so sporočili, da se je mesto v nov dan zbudilo ob zvokih eksplozij. Višji predsedniški svetovalec Anton Geraščenko je povedal, da so po mestu odjeknile najmanj tri eksplozije. Ukrajinski premier Denys Šmihal pa je kasneje dejal, da je Rusija napadla 10 ukrajinskih regij in poškodovala 18 objektov, večinoma povezanih z energijo. Dodal je, da bi bile posledice lahko še hujše, a je protizračna obramba prestregla 44 od več kot 50 izstreljenih raket, poroča Reuters.

Poročevalka Isobel Koshiw je na Twitterju zapisala, da se zdi, da so eksplozije odjeknile na obrobju mesta. V nekaterih delih Kijeva ni elektrike in vode, župan mesta je sporočil, da so na delu službe, ki se trudijo odpraviti težave. Ukrajinske službe za izredne razmere so izdale opozorilo in pozivajo ljudi, naj poslušajo sirene in poiščejo zavetje, saj danes pričakujejo nove napade.

Kijevski župan Vitalij Kličko je kasneje dodal, da je okoli 350.000 gospodinjstev še vedno brez elektrike (zvečer še  270.000 gospodinjstev), 80 odstotkov prebivalcev mesta pa brez vode (zvečer se je odstotek prepolovil). Vzhodno od reke Dneper naj bi tekočo vodi dobili danes popoldne, tisti na zahodni strani pa šele čez nekaj dni. Župan je prebivalcem mesta svetoval, naj se z vodo oskrbijo na javnih pipah, zato so oblasti objavile tudi zemljevid, na katerem so te označene.

Dmitro Kuleba, ukrajinski zunanji minister, je takole komentiral nove napade: "Nova serija ruskih raket je zadela kritično infrastrukturo Ukrajine. Namesto na bojišču se Rusija bori proti civilistom. Ne opravičujte teh napadov tako, da jih imenujete "odziv". Rusija to počne, ker ima še vedno rakete in voljo pobijati Ukrajince."

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva pa je dodal: "Jutro se je začelo s sirenami zračne obrambe po vsej Ukrajini. Ruske rakete so zadele energetsko infrastrukturo v Kijevu in drugih mestih ter povzročile izpade elektrike in vode. Rusije ne zanimajo mirovni pogovori, niti globalna prehranska varnost. Putinov edini cilj sta smrt in uničenje."

O napadih poročajo tudi iz Zaporožja in Harkova, kjer lokalne oblasti pravijo, da je bila znova zadeta kritična infrastruktura. Ukrajinska stran je sicer poročala, da se ruske sile pripravljajo na umik svojih enot iz južne regije Herson, a so iz Moskve sporočili, da "razmere ostajajo nespremenjene".

Guverner regije, ki ga je imenovala Moskva, Kirill Stremousov, je dejal, da "Herson živi svoje življenje, vsi, ki želijo zapustiti desni del regije Herson, pa se lahko prosto gibljejo po organiziranih prehodih". Dodal pa je, da ukrajinske sile "še naprej kopičijo svoje sile za izvedbo protiofenzive". 

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je medtem po telefonu govoril s kitajskim zunanjim ministrom o vojni Rusije proti Ukrajini ter grožnjah, ki jih predstavlja za svetovno varnost in gospodarsko stabilnost. O kakšnem posebnem preboju v pogovorih ne poročajo. Kitajska je že vse od začetka invazije zelo zadržana do obsodb Rusije.

Putin na srečanju z voditeljema Armenije in Azerbajdžana

Ruski predsednik je v Sočiju sprejel voditelja Armenije in Azerbajdžana na pogovorih o končanju nasilja med državama. Po navedbah Kremlja naj bi govorili o uresničevanju sporazumov, doseženih s pomočjo Rusije, ter dodatnih ukrepih za okrepitev stabilnosti in varnosti v regiji.

V spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu je v zadnjem mesecu umrlo 286 ljudi, kar je največ od vojne leta 2020. Zakavkaški državi sta sicer v sporu zaradi Gorskega Karabaha že od razpada nekdanje Sovjetske zveze.

Putin se je najprej ločeno sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašnjanom, ki je poudaril, da je zanj poglavitno, da se azerbajdžanske sile umaknejo z območij, ki jih nadzorujejo ruske mirovne sile, ter osvobodijo vojne ujetnike. Sledilo pa je še srečanje z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom, ki se je ruskemu predsedniku zahvalil za trud v procesu normalizacije odnosov med državama.

Do pogovorov v Sočiju prihaja v času, ko si tudi Zahod prizadeva okrepiti posredovanje med Armenijo in Azerbajdžanom. V Moskvi so sicer do takšnih poskusov Zahoda v regiji, ki jo imajo za svojo interesno sfero, nezaupljivi oziroma so do njih kritični.

Rusko obrambno ministrstvo: Delna mobilizacija vojakov je končana

Septembra je ruski obrambni minister Sergej Šojgu po uspehu ukrajinske protiofenzive vpoklical okoli 300.000 rezervnih vojakov. Po poročanju ruskega obrambnega ministrstva pa naj bi bila delna mobilizacija zdaj končana.

Obrambno ministrstvo Združenega kraljestva je sicer od začetka mobilizacije večkrat dejalo, da je veliko na novo mobiliziranih rezervistov v resnici zelo slabo opremljenih. Zahodni zavezniki pa so delno mobilizacijo označili za rusko priznanje svojega neuspeha.

Norveška bo povečala stopnjo vojaške pripravljenosti

Norveška bo v torek povečala svojo stopnjo vojaške pripravljenosti, je sporočil predsednik vlade Jonas Gahr Store. "Vojska na Norveškem bo z jutrišnjim dnem povečala stopnjo svoje pripravljenosti. Trenutno ni nobene neposredne grožnje, da bi Rusija želela Norveško ali katero koli drugo državo neposredno vključiti v vojno, vendar pa vojna v Ukrajini pomeni, da morajo biti vse države zveze Nato vedno bolj na preži," je dejal premier.

V luči tega je obrambni minister Bjorn Arild Gram pojasnil, da bo povečana vojaška pripravljenost vključevala zlasti ukrepe, povezane z logistiko, komunikacijsko varnostjo in varnostjo vojaških objektov.

Norveška je kmalu po ruski invaziji na Ukrajino postala glavna dobaviteljica zemeljskega plina v Evropi. Vlada v Oslu je že okrepila varovanje okoli svoje strateške infrastrukture, potem ko so bila v bližini njenih naftnih ploščadi in plinovodov opažena brezpilotna letala. Varovanje so okrepili tudi zaradi nedavne sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju.

V zadnjih tednih so na Norveškem aretirali več Rusov zaradi nezakonitega pošiljanja dronov v norveški zračni prostor in fotografiranja omejenih območij. Prav tako je prejšnji teden norveška protiobveščevalna služba sporočila, da je aretirala moškega, za katerega sumi, da je ruski tajni agent. Po mnenju strokovnjakov bi lahko šlo za visokega častnika vojaške obveščevalne službe GRU.

Ob naraščajočih napetostih med Rusijo in Zahodom je Norveška že povečala vojaški proračun in okrepila prizadevanja za varnost na severu države, kjer si z Rusijo deli 198 kilometrov dolgo mejo.