Namesto modrega vala se znova kruši modri zid

Za resno analizo volilnih rezultatov je še veliko prezgodaj, prvi izsledki vzporednih volitev pa so pokazali, da so bili volivci predvsem razpeti med dvema strahovoma: strahom pred širjenjem pandemije in strahom pred krčenjem gospodarstva. V prvem primeru so podprli Bidna, v drugem so verjeli Trumpu, da bo z odpravljanjem ukrepov pognal gospodarstvo in povrnil izgubljena delovna mesta. Demokratsko sporočilo o enotnosti je bilo učinkovito pri zmernih volivcih na obeh straneh strankarske ločnice in pri neodvisnih, za Bidna so se v večji meri odločali tudi tisti, ki leta 2016 niso volili, letos pa so prišli na volišča. A zdi se, da so napovedi kljub popravkom modelov znova nekoliko podcenile selitev manj izobraženih belih volivcev na republikansko stran. Gre za dolgoročni trend, ki so ga zaznavali še pred Trumpovim populizmom, ta pa ga je močno pospešil. Volilno telo v ZDA je očitno tako razklano in povsem neobvladljivo, da klasične meritve njegovega razpoloženja preprosto ne delujejo.

Kot kaže, smo znova priča sramežljivosti nekdanjih podpornikov demokratske stranke, ki sedaj podpirajo republikanca, a to še vedno skrivajo. "Veliko volivcev ne želi priznati, da podpirajo kandidata, ki velja za rasista," je dejal volilni analitik Jim Lee iz organizacije Susquehanna Polling and Research še pred glasovanjem in napovedal, da so napovedi znova spregledale ta del volilnega telesa. Republikanski volilni analitik Jon McHenry, ki je izražal dvom v volilne napovedi v korist kandidata svoje stranke, sicer ne verjame, da bi Trumpovi volivci v resnici skrivali svojo naklonjenost republikancu. Po njegovem mnenju preprosto neradi sodelujejo v anketah. Strateg demokratov Chris Kofinis je že na začetku oktobra opozarjal na tihe Trumpove volivce, a ob tem dodal, da je zelo težko oceniti, za kako veliko skupino gre. Po njegovih besedah je merjenje volilnega razpoloženja hkrati umetnost in znanost, pri čemer "so nekateri slabi umetniki, drugi pa spregledajo znanost". Vsi modeli temeljijo na anketah in če te niso dovolj natančne, zgrešijo tudi modeli. Časnik FiveThirtyEight ima enega najbolj cenjenih, v torek dopoldne pa je napovedoval 89-odstotno verjetnost, da bo zmagal Biden.

Pozabljeni latinosi

Napovedi so znova na najbolj majavih nogah pri modrem zidu, kot politični analitiki imenujejo trojico Wisconsin-Michigan-Pensilvanija. Zvezne države v pasu rje, na območju propadle težke industrije ZDA, so bile dolgo sindikalna utrdba demokratov, leta 2016 pa je Hillary Clinton v njih izgubila s skupaj manj kot 80.000 glasovi. Še vedno se vnemajo razprave o tem, kako so lahko takratne napovedi udarile mimo, a zdi se, da prihaja čas za nove. Wisconsin se je zdel trdno v Bidnovih rokah (New York Times mu je nameril 11 odstotnih točk prednosti, Washington Post kar 17), podobno je veljalo za Michigan (NYT +8, WP +7), a je Trump dolgo vodil, sedaj tesen izzid odločajo glasovnice predčasnege glsovanja. Ankete za Pensilvanijo so prav tako kazale na zmago demokrata (NYT +6, WP +7), toda ključna zvezna država je močno nagnjena na stran republikanca. Prvo štetje bi se lahko zavleklo vse do petka (v Wisconsonu po napovedih do srede), Biden pa potrebuje zmago v vsaj dveh.

Florida je bila prva velika nagrada večera za Trumpa, kljub temu da so ankete kazale na majhno prednost Bidna. Očitno se je Trumpovo nenehno povezovanje Bidna s socializmom in ponavljanje, da je 77-letni politik le orodje v rokah levega krila demokratske stranke, bogato obrestovalo. Demokrat je v okrožju Miami-Dade, največjem v tej zvezni državi, sicer zmagal, toda dosegel manjšo podporo, kot jo je Clintonova pred štirimi leti, kar ga je stalo veliko glasov. Okrožje je posebej polno latino volivcev kubanskega porekla, ki niso pozabili, da je vlada Baracka Obame (in podpredsednika Bidna) začela mehčati odnose z režimom na Kubi, zato so odločno podprli republikanca. Opletanje s socializmom je bilo opozorilno znamenje tudi za priseljence iz Venezuele, ki jo je tamkajšnja verzija socialističnega režima spravila v bankrot. Kot kaže, je to nekoliko znižalo podporo latino volivcev po celotni sončni državi, česar ankete prav tako niso zajele. Biden je sicer zmagal v več okrožjih kot Clintonova, toda v njih manj prepričljivo, kar ga je na koncu najbrž stalo 29 elektorskih glasov Floride.

Na morebitno težavo Bidna z latino volivci je v tednih pred torkom opozarjal že del političnih analitikov pri demokratih, saj naj njihova kampanja ne bi bila dovolj pozorna do njih. To bosta deloma razkrili Arizona in Nevada, kjer imajoprecejšen vpliv na rezultate. Biden je povedel v obeh, nekateri mediji so Arizono že uvrstili v njegov nabor elektorskih glasov, kar pomeni prvo zvezno državo, ki je v 2020 izbrala predsedniškega kandidata iz druge stranke kot štiri leta poprej. Latino volivci so pomembni tudi v Pensilvaniji, ob morebitnem porazu demokrata pa se bodo v stranki še dolgo spraševali, ali je njihov kandidat prepozno in premalo vneto nagovarjal latinose in ali so se preveč zanašali na to, da jih bo odpor do republikanske politike priseljevanja avtomatsko porinil na njihovo stran.