Na stotine gasilcev iz vse Evrope in z Bližnjega vzhoda skupaj z grškimi kolegi na razgibanem terenu sodeluje pri gašenju hudih gozdnih požarov, ki pustošijo po naravi in uničujejo domove. Požari so izbruhnili prejšnji teden, v času, ko je Grčijo doletel najhujši in najbolj dolgotrajen vročinski val od leta 1987. Čeprav so požare v veliki meri omejili, ponekod še vedno gori.
"Ni treba, da človek dela v kmetijstvu, da opazi, kako so se v zadnjem času spremenile padavine," je dejal Ioannis Louloudakis, pridelovalec oljk v bližini vasi Archanes na otoku Kreta. Na tem razmeroma suhem otoku je prav vsaka kapljica še kako pomembna. "Tu sicer ne dežuje nič manj pogosto, vendar pa so plohe krajše in intenzivnejše," je dejal in dodal, da je zato treba z vodo bolje upravljati.
"Poraba vode se zmanjša za približno 20 odstotkov"
Po podatkih Svetovnega inštituta za vodne vire je bila Grčija glede na slabo preskrbljenost z vodo v letu 2014 na 26. mestu. Toda zahvaljujoč pilotnemu projektu "natančnega namakalnega sistema", je Louloudakisu uspelo znatno zmanjšati porabo vode. Podzemni in podnebni senzorji omogočajo natančne izračune, ki določijo, koliko vode potrebujejo oljke. Louloudakis napravo lahko upravlja kar na daljavo, poroča Associated Press (AP).
"Glede na izkušnje bi ocenil, da se s to tehnologijo poraba vode zmanjša za približno 20 odstotkov," je dejal. Njegov pametni namakalni sistem temelji na že obstoječem komercialno dostopnem sistemu. Dimitris Apostolakis iz podjetja Future Intelligence je izrazil željo, da bi njihov izdelek postal del specializirane opreme v sektorju za pridelovanje oljk. "Gre za pomembno tehnologijo, tako za Grčijo kot vso južno Evropo," je dejal.
Naprava upošteva vlažnost in slanost tal, vremensko napoved, temperature ...
Znanstveni koordinator projekta je Ioannis Daliakopoulos z univerze Hellenic Mediterranean na Kreti. Pojasnil je, da lizimetri s pomočjo senzorjev natančno izmerijo izgubo vode zaradi izhlapevanja. Prav lizimetri so zanj in njegove kolege eno ključnih orodij za izdelavo natančnega namakalnega sistema, poroča AP.
"Tehnologijo namakanja s kapljicami, ki je že na trgu, želimo s pomočjo znanosti še dodatno nadgraditi. Namakalni sistemi običajno temeljijo na načrtovanju, to pomeni, da se sprožijo ob vnaprej določenem času. Zdaj pa poleg informacij o podnebju in tleh vse želimo obogatiti še s spremljanjem dejanskih pridelkov, vnašamo podatke o zdravju pridelka. Zelo podrobno spremljamo fiziko tal, tako dobimo več informacij, posledično pa lahko dobimo boljše rezultate za namakanje," je pojasnil.
Z računalniškim modeliranjem je tako izboljšal že obstoječo tehnologijo. Vlažnost tal, ocenjena evapotranspiracija, vremenska napoved, podnebne temperature in slanost tal so le nekateri od upoštevanih parametrov. Poleg tega model upošteva tako vnesene podatke kot tudi projekcije za naprej. Ta model je tako velika nadgradnja namakalnega sistema, ki deluje zgolj na časovne intervale.
Z napravami bodo lahko kmalu upravljali na daljavo
Pilotni projekt je na Louloudakisovem oljčnem nasadu resnično obrodil sadove. Poleg tega bodo lahko kmetje z napravami kmalu opravljali na daljavo. Louloudakis verjame, da se bo lahko v bližnji prihodnosti na kmetijo osebno opravil le še dvakrat letno.
Med izzive gospodarjenja z vodo sicer vključujemo tudi pretirano izkoriščanje podzemne vode in neučinkovito porabo vode na kmetijah. Po podatkih univerze Hellenic Mediterranean na Kreti svoje zemljišče prekomerno namaka kar 30 odstotkov kmetov. To je na otoku, zaradi pomanjkanja vode in obdobij suš, zelo problematično. Naprava bo kmetom prav prišla tudi zaradi napovedi znanstvenikov, da bo Kreta v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb postajala vse bolj sušna.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.