'Največji umi bi se morali osredotočiti na reševanje tega planeta, ne na iskanje novega'

Princ William je v intervjuju  za Newscast na BBC kritiziral vesoljsko dirko in vesoljski turizem, pogovor pa so objavili, potem ko se je igralec William Shatner v zgodovino zapisal kot najstarejši človek v vesolju.

90-letni igralec, znan po svoji vlogi kapitana Jamesa T. Kirka v Zvezdnih stezah, se je včeraj iz puščave v Teksasu v vesolje dvignil v raketi Blue Origin, ki jo je zgradilo podjetje za vesoljska potovanja ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa.

"Največji umi bi se morali osredotočiti na reševanje tega planeta, ne na iskanje novega,"  je bil kritičen William. 

Tudi udeležence vrha Cop26, na katerem bodo svetovni voditelji konec meseca v Glasgowu govorili o ukrepanju proti podnebnim spremembam, je posvaril pred "pametnimi govori, pametnimi besedami in premalo dejanji". 

"Vrh bi moral zelo jasno opredeliti težave in povedati, kakšne bodo rešitve," je prepričan. Opozoril je tudi na naraščanje "podnebne tesnobe" pri mladih in dejal, da bi bila "popolna katastrofa", če bi moral njegov najstarejši sin, princ George, v svojih tridesetih letih govoriti o istih vprašanjih, saj bo takrat že prepozno.

"Mladi zdaj odraščajo v svetu, v katerem je njihova prihodnost v bistvu ves čas ogrožena. To je zelo vznemirjajoče in povzroča veliko tesnobe," je poudaril. 

Izpostavil je, da sta bila reševanju okoljskih vprašanj zavezana že njegov dedek in predvsem oče, ki je bil v tem smislu "pred svojim časom", je ocenil William. Dejal je, da so se njegovi pogledi na ta vprašanja nekoliko spremenili, odkar ima otroke: "Zanje želim stvari, v katerih sem užival sam – življenje na prostem, naravo ... Želim, da imajo to tudi vsi drugi otroci, ampak če ne bomo previdni, bomo svoje otroke oropali prihodnosti in mislim, da to ni pošteno. "

Domovi in industrija v vesolju

Analitiki se sicer strinjajo, da bogatašev, ki te dni bijejo vesoljsko tekmo, ne zanima zgolj vesoljski turizem, ampak so apetiti precej večji. Muska denimo zanima Mars. "Njegova strast je ljudi spraviti na Mars, ki zanj predstavlja rezervni načrt za Zemljo, človeštvo pa bi rad spremenil v vrsto, ki živi na več planetih," je za Guardian dejala Marcia Smith, ustanoviteljica in višja analitičarka pri spacepolicyonline.com. "Bezosa zanimata Luna ter prostor med Zemljo in Luno. Vso težko industrijo želi z Zemlje preseliti v cislunarni prostor. Govori o preoblikovanju Zemlje za lahko industrijo in bivanje," nadaljuje.  

Oba torej zanima, kako rešiti Zemljo vseh njenih težav, vendar imata zelo različno vizijo, kako se bo to zgodilo. Tudi Branson pravi, da je cilj njegovega programa "boljši izkoristek vesolja", da bi bilo naše življenje na Zemlji bolj trajnostno. Toda kritiki torej svarijo, da izvoz težav ni rešitev, sprašujejo pa se tudi, ali ne bi tovrsten napredek spet koristil zgolj bogatim.

Pridiganje o okolju in "vesoljsko onesnaževanje"

Še več pa je tistih, ki jim gre v nos, da isti ljudje, ki trdijo, da jih zanima napredek na področju varovanja okolja, podpirajo vesoljski turizem, ki pa bo tudi vir onesnaženja. 

Kot pravi Dallas Kasaboski, glavni analitik pri vesoljskem svetovalnem podjetju Northern Sky Research za space.com, lahko en sam podorbitalni vesoljski let Virgin Galactic, ki traja približno uro in pol, povzroči toliko onesnaženja kot 10-urni čezatlantski let. 

Rakete Virgin Galactic seveda niso edini onesnaževalci. Vsi raketni motorji, ki uporabljajo ogljikovodikova goriva, proizvajajo izpuste, je dejal Filippo Maggi, izredni profesor vesoljskega inženiringa na milanski univerzi, ki raziskuje tehnologije raketnega pogona in je bil član ekipe, ki je pred nekaj leti objavila obsežno analizo emisij hibridnih raketnih motorjev.

Manjši onesnaževalec je motor BE-3, ki poganja podorbitalno vozilo New Shepard podjetja Blue Origin, saj porablja tekoči vodik in tekoči kisik.

Za Karen Rosenlof, višjo znanstvenico v laboratoriju za kemijske znanosti pri ameriški Nacionalni upravi za oceane in atmosfero (NOAA), pa je največja težava, da rakete onesnažujejo višje plasti ozračja – stratosfero in mezosfero. "Onesnaženje povzročajo na mestih, kjer tega običajno ni, in ne vemo, kakšna je potencialna škoda, če se tam povečajo izpusti," je dejala. 

Doslej je bil vpliv izstrelitev raket na ozračje zanemarljiv, pravi Martin Ross, atmosferski znanstvenik pri Aerospace Corporation. A le zato, ker ni bilo toliko izstrelitev. "Gorivo, ki ga trenutno porabi vesoljska industrija, trenutno predstavlja manj kot 1 odstotek goriva, ki ga porabi letalstvo," je za space.com povedal Ross. "Torej na to temo niti ni bilo veliko raziskav. Toda način, kako se stvari spreminjajo, nakazuje, da bi morali to podrobneje preučiti."

Northern Sky Research napoveduje, da se bo število letov v vesoljskem turizmu v naslednjem desetletju močno povečalo, od morda 10 na leto na do 360 na leto do leta 2030. Ta ocena pa je daleč pod stopnjo rasti, ki jo želijo doseči podjetja za vesoljski turizem, kot sta Virgin Galactic in Blue Origin.

"Povpraševanje po suborbitalnem turizmu je izredno veliko," je dejal Kasaboski. "Ta podjetja imajo tako rekoč kupce, ki čakajo v vrsti, zato želijo leteti večkrat na dan." Prepričan je, da je zato nujno čim prej ugotoviti, kaj to pomeni za okolje.