Samo v Tel Avivu se je tako zbralo okoli 200.000 demonstrantov, ki so opozarjali na pasti reforme, v Haifi je na ulice prišlo okoli 50.000 ljudi. Skupaj se je protestov po navedbah organizatorjev udeležilo okoli pol milijona ljudi. V Izraelu živi nekaj več kot 9 milijonov ljudi, zato je po ocenah organizatorjev približno 5 odstotkov Izraelcev izrazilo svoje nasprotovanje predlaganim reformam.
Policija je po navedbah izraelskih medijev začasno pridržala novinarja časnika Haaretz, ki naj bi Netanjahuja v tvitu označil za diktatorja in mu svetoval, naj odpove načrtovani obisk v Berlinu.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je sicer nedavno izrazil zaskrbljenost zaradi načrtovane "preobrazbe vladavine prava" v Izraelu. Tudi izraelski predsednik Izak Herzog se je jasno izrekel proti načrtovani reformi, saj da je represivna in spodkopava demokratične temelje države.
"Ne bomo več vljudni," je dejala Shikma Bressler, ena od protestnic. "Če bodo predlagani zakoni sprejeti, Izrael ne bo več demokratičen."
Nasprotniki iz opozicije pravijo, da vlada Netanjahuja ogroža demokracijo. Vodja opozicije Yair Lapid je v govoru v južnem mestu Be'er Sheva opozoril, da se država sooča s krizo brez primere.
"Udaril nas je val terorizma, naše gospodarstvo se sesuva, denar uhaja iz države. Iran je včeraj podpisal nov sporazum s Savdsko Arabijo. Edina stvar, za katero skrbi ta vlada, je uničenje izraelske demokracije," je dejal.
Kljub temu se postopek sprejemanja reforme nadaljuje. Njene ključne dele bi lahko kneset v zadnjem branju sprejel že v prihodnjem tednu, poročajo izraelski mediji. Cilj sporne reforme je povečanje moči parlamenta in znatna omejitev možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve. Z njo želijo vladi zagotoviti tudi nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov.
Vrstijo se opozorila, da bodo zakonodajalci z reformo dobili skoraj nenadzorovano oblast. Kritiki so izrazili tudi bojazen, da se bo lahko Netanjahu po njenem sprejetju izognil obsodbi na sojenju zaradi korupcije. Netanjahu in njegovi zavezniki trdijo, da je reforma potrebna za odpravo neravnovesja moči med izvoljenimi poslanci in vrhovnim sodiščem.
Izraelske enote ustrelile tri oborožene Palestince
V bližini mesta Nablus na Zahodnem bregu so odjeknili streli, izraelske enote naj bi ustrelile tri oborožene Palestnice, stare 24, 22 in 18 let. Po besedah izraelske vojske, je sicer prišlo do streljanja po tem, ko so Palestinci streljali na postojanko izraelske vojske.
Ubiti Palestinci so bili identificirani kot pripadniki brigade mučenikov Al Akse, oborožene veje stranke Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.
Trenutno nasilje med Izraelci in Palestinci na Zahodnem bregu je eno izmed najhujših v zadnjih letih. Začelo se je lani spomladi, po vrsti palestinskih napadov na Izraelce.
Po podatkih vodilne izraelske skupine za pravice B'Tselem je bilo leta 2022 na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ubitih skoraj 150 Palestincev. Vojska sicer trdi, da je bila večina ubitih Palestincev vojakov, vendar so pod streli padli tudi mladi civilisti, ki so metali kamenje in protestirali proti Izraelcem. Izrael trdi, da so napadi nujni za razbitje "terorističnih mrež", Palestinci pa menijo, da Izrael z napadi zaostruje svojo okupacijo ozemelj, ki jih želijo imeti za svojo prihodnjo državo.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.