Natančneje, v zbirki je 9479 možganov, je pojasnil Martin Wirenfeldt Nielsen, patolog in vodja zbirke možganov. Znanstveniki so možgane po opravljeni avtopsiji – namesto da bi jih zavrgli – shranili v vedra in jih postavili na polico.
"Rekli so si, da se lahko zgodi, da bodo čez 50, 100 ali 200 let ljudje znali ali zmogli več, kot so znali takrat," je prvotne razloge za shranjevanje pojasnil Wirenfeldt Nielsen. Tako so možgane zbirali od leta 1945 pa do leta 1982. "Cilj zbirke možganov je bil pridobiti boljše možnosti zdravljenja duševno bolnih ljudi, saj jim takrat niso imeli česa ponuditi," je dodal patolog in vodja zbirke.
In danes vemo neskončno več, pravi Bjørn Ebdrup, višji zdravnik iz psihiatrične bolnišnice v Glostrupu. "Vemo na primer, kako so videti možgani po zdravljenju z antipsihotiki in kakšne vrste motenj povzročajo tovrstne težave," je pojasnil.
"Upam, da bo zbirka čez 100 let še vedno tu in da bo takrat še zmeraj uporabna. Želim si, da bodo prihodnji znanstveniki lahko naredili še veliko več, kot lahko storimo mi danes," je še povedal Wirenfeldt Nielsen.
Možgani iz zbirke pa služijo tudi kot učni pripomoček pri šolskih urah.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.