Najresnejša Dutertejeva grožnja: Filipini prekinjajo varnostni pakt z ZDA

O prekinitvi sporazuma VFA (Visiting Forces Agreement) je ZDA po naročilu filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obvestil filipinski zunanji minister Teodoro Locsin. Prekinitev sporazuma, ki so ga podpisali leta 1998, bo stopila v veljavo po 180 dneh, v kolikor se v tem času obe strani ne bosta strinjali, da dogovor obdržita, piše AP.

Ameriška ambasada na Filipinih je že potrdila, da so obvestilo Filipinov prejeli in sporočila, da bodo "skrbno preučili nadaljnje korake, ki bodo v skupnem interesu".

"Gre za korak, ki ima lahko resne posledice v odnosih med Filipini in ZDA. Naše države vežejo tople vezi, ki segajo daleč v preteklost. Ostajamo zavezani k prijateljstvu med narodoma," so dodali.

Locsin je sicer pretekli teden v senatu dejal, da bi prekinitev sporazuma lahko ogrozila filipinsko varnost in spodbudila agresijo v Južnokitajskem morju. Ameriška prisotnost je bila namreč ključna protiutež Kitajski, ki si lasti praktično celotno morje, še piše AP.

Locsin je tudi predlagal, da pregledajo sporazum in odpravijo sporna vprašanja, namesto da bi ga razveljavil. Filipinski obrambni in vojaški uradniki se na potezo vlade sicer še niso odzvali.

Duterte, ki se je sicer v zadnjih letih javno oddaljeval od politike ZDA in odkrito simpatiziral s Kitajsko in Rusijo, je sicer ZDA zagrozil s prekinitvijo sporazuma, potem ko naj bi Washington preklical vizum za nekdanjega vodjo policije Ronalda dela Roso, ki je filipinskemu predsedniku ob prihodu na oblast leta 2016 pomagal vpeljati krvavo vojno proti drogam, v kateri je v policijskem nasilju umrlo več tisoč, večinoma revnih ljudi, še piše AP. Zahteval je, da v enem mesecu obnovijo vizum, a se ameriške oblasti niso odzvale. 

Duterte je v ponedeljek sicer dejal, da je ameriški predsednik Donald Trump izkazal interes za rešitev sporazuma, a je njegovo idejo zavrnil. ZDA je obtožil, da se vmešavajo v filipinske zadeve, tudi s tem, ko zahtevajo izpustitev opozicijske voditeljice Leile de Lima, ki se je za zapahi znašla po obtožbah o sodelovanju v mamilarskih poslih, kar je sama ostro zanikala in pregon označila za podtaknjen ter politično naravnan.

Sporazum, znan pod kratico VFA, zagotavlja Američanom, da na Filipinih sodelujejo v vojaških vajah, tudi s svojo mornarico in zračnimi silami. V njem je določeno tudi, katera država ima jurisdikcijo nad ameriškimi vojaki, ki na Filipinih storijo kakšen zločin, kar je v nekdanji ameriški koloniji zelo občutljiva tema.

Filipini so bili sicer nekoč španska kolonija, po špansko-ameriški vojni leta 1898 pa so otoke prepustili ZDA. Leta 1941 je Filipine napadla Japonska, po ameriški osvoboditvi pa so leta 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini. ZDA in Filipini od takrat še vedno vojaško tesno sodelujejo. Zadnje ameriško vojaško oporišče so zaprli leta 1992.