'Najprej svoboda, nato pravica in šele nato sprava'

4. oktobra 2023 se je okoli 1500 žensk, Izraelk in Palestink, zbralo v Jeruzalemu in ob obali Mrtvega morja. Mahale so z zastavami v rumeni in modri barvi – v barvah organizacij Women of the Sun (Ženske sonca) in Women Wage Peace (Ženske delajo mir) – in zahtevale, da njihovi voditelji sedejo za pogajalsko mizo in enkrat za vselej presekajo začarani krog prelivanja krvi. 

Le tri dni pozneje pa se je na jugu Izraela, ob meji z Gazo, zgodil napad Hamasa, v katerem je bilo ubitih več kot 1000 ljudi, okoli 240 pa so jih vzeli za talce. Sledili so siloviti izraelski povračilni napadi na Gazo, v katerih je do danes bilo ubitih več deset tisoč ljudi, večinoma žensk in otrok, približno dva milijona ljudi pa je notranje razseljenih. 

A aktivistk za mir to ni ustavilo, pač pa tudi v tako pregretem ozračju nadaljujejo s svojimi mirovnimi prizadevanji. "Seveda je precej težko. Nosimo dokaj težko breme, ker ni lahko biti ženska, ki dela in živi na območju spopadov. In seveda je še večje breme za žensko, da dela za mir na konfliktnem območju in da je proti vojni," nam je zaupala Rim Hadžadžreh, ustanoviteljica in direktorica palestinske mirovne organizacije Women of the Sun. 

Organizacija, ki deluje šele tri leta, šteje že več kot 3000 članic. "Nekaj jih je, ki delujejo na območju Gaze, večina pa je z Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema. Ko se je začelo obleganje, se je sprva število članic nekoliko zmanjšalo, čez čas pa, ko je vojna napredovala, se je število spet začelo večati," pravi. 

Medtem ko Rim pripoveduje, jo na sosednjem stolu pozorno posluša in ji prikimava Nama Barak Wolfman, predstavnica izraelske organizacije Women Wage Peace. Organizacija deluje že 10 let in združuje okoli 45.000 članic. "Smo raznolika skupina žensk, judinj, muslimank, kristjank, beduink. Trudimo se, da bi se vsi ti glasovi slišali in skušamo pokazati, da obstaja možnost za dialog. Če lahko imamo dialog znotraj naše raznolike skupine Women Wage Peace, potem lahko imamo tudi dialog – čeprav je naporen – z ženskami iz Women of the Sun, s Palestinci. In želimo si, da bi lahko ta model dialoga uporabili tudi drugje," je poudarila. 

Predstavnici obeh organizacij, ki sta nosili broški z napisom "Ustavite vojno", sta svoja stališča in izkušnje življenja na konfliktnem območju predstavili v torek na Blejskem strateškem forumu (BSF), na panelu z naslovom Sprava: Učenje iz preteklosti za pravičnejšo prihodnost. Skupaj z ostalimi sogovorniki sta razpravljali o procesu sprave in kakšno vlogo igrajo pri tem diplomacija, dialog, odgovornost in soočanje s preteklostjo.

Hadžadžrehova se je k aktivizmu zatekla zaradi strahu, da bi njeni otroci, ki odraščajo pod izraelsko vojaško okupacijo na Zahodnem bregu, lahko končali v zaporu, ranjeni, mrtvi, ali med tistimi, ki sejejo smrt.  

"Palestinci prosimo za mir, pravico in varnost že več kot 75 let. Brez tega ne bomo mogli doseči sprave. Najprej svoboda, nato pravica in šele nato sprava," je dejala Rim. Kot pravi, je bil status quo na Zahodnem bregu in v Gazi že dolgo nevzdržen. Toda po 7. oktobru so se razmere močno poslabšale, ne le v Gazi, pač pa tudi na Zahodnem bregu, kjer se je okrepilo nasilje nezakonitih naseljencev. 

Izraelsko-palestinski konflikt povzroča veliko trpljenja tako med Palestinci kot Izraelci, pa je izpostavila Nama. "Eden od naših največjih dosežkov je naše partnerstvo z Women of the Sun in odprto pismo Mother's Call (Poziv mater). Napisale smo ga skupaj, za to smo potrebovale devet mesecev, srečevale smo se tedensko in skupaj sedele zato, da napišemo to deklaracijo, za katero vse stojimo. In kadarkoli se naša mnenja začnejo kresati, naredimo korak nazaj in se vrnemo k tem pozivu mater in se v skladu z njim ponovno zberemo," je odgovorila na vprašanje, kako organizaciji sodelujeta. 

Dogovorile pa so se, da se na svojih srečanjih izogibajo medsebojnemu obtoževanju. "To nam nič ne služi, da tehtamo, kdo je bolj kriv, kdo ima bolj prav. S tem zgolj škodimo drug drugemu in sebi," pravi Nama, ki je izpostavila, da je njena organizacija po 7. oktobru prvi telefonski klic prejela prav od Rim. 

Organizaciji ne zagovarjata določene politične rešitve, a se obe zavzemata za nenasilno rešitev, ki temelji na obojestranskem dogovoru. Brez tega bodo, kot pravita, predvsem palestinske in izraelske ženske ter njihovi otroci še naprej plačevali visoko ceno. 

"Če bi se naši glasovi slišali, ne bi imeli tako velikega števila žrtev, o katerem poročajo vsak dan. Težava je, da ženski glasovi niso slišani. Nihče ne sprašuje žensk, kaj si mislijo o vojni, ali naj se ta ustavi, kako naprej, kakšno rešitev naj najdemo," pravi Rim, ki upa, da se bo to v prihodnje spremenilo. "Mislim, da je najbolj pomembno, da se vključuje ženske, ne le v vse politične procese, ki se odvijajo, pač pa tudi v mirovne pogovore, da se jih vpraša in vključi, da so prisotne v mirovnih pogajanjih in v političnem življenju na splošno. Pa tudi, da se ženske opolnomoči, da vedo, da lahko igrajo politično vlogo," je prepričana. 

"Mi smo matere, vzgajamo otroke in ljudje okoli nas umirajo. Ne moremo sedeti doma in to gledati," pa je poudarila Nama. 

'Največje zagotovilo za preživetje Izraela je močna Palestina'

Na panelu je sodeloval tudi generalni sekretar Unije za Sredozemlje Naser Kamel, ki ocenjuje, da sta obe strani še vedno ujeti v lastnih krivicah in lastnih zgodbah ter ne želita razumeti druge strani. "Sodelovati je mogoče le, če priznate krivico, odkrijete resnico in skušate ustvariti skupno zgodbo, ki temelji na skupnih interesih," je poudaril.

Podobno meni tudi nekdanji južnoafriški ustavni sodnik in aktivist Albie Sachs, ki sicer tudi sam izvira iz judovske družine. "Judje, ki razumejo, zakaj je Izrael pomemben, bi morali razumeti tudi, zakaj je palestinska država enako pomembna. Palestinci imajo pravico do enakega ponosa na svojo državo ter do moči in vitalnosti, kot so jo dobili Judje v Izraelu," je prepričan Sachs, ki dodaja: "Največje zagotovilo za preživetje Izraela je močna Palestina." 

Na panelu o spravi je bilo govora tudi o drugih preteklih in trenutnih konfliktih, med drugim o genocidu v Srebrenici in aktualni vojni v Ukrajini. Kamel se je ob tem navezal na besede premierja Roberta Goloba, ki je v ponedeljek v okviru panela voditeljev na BSF omenil dvojna merila glede vojn v Ukrajini in Palestini. "Zelo pomembno je, zlasti v Evropi, da se zavemo, da globalni jug ne bo prepričan o pravičnosti in upravičenosti naše podpore suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, če enak standard ne bo veljal za dogajanje v Palestini," je poudaril Kamel.

Vsi udeleženci so se strinjali, da je med še vedno trajajočimi konflikti zelo težko voditi dialog, vendar si je treba kljub temu prizadevati za spodbudno okolje za diplomacijo, za razumevanje med sprtimi stranmi, in razreševanje posledic konfliktov s pomočjo demokratičnih institucij.