'Najhujša tragedija doslej': Več kot 500 pogrešanih

"Nimamo še vseh informacij o tem, kaj se je zgodilo, vendar se zdi, da gre za najhujšo tragedijo, kar smo jih doživeli v Sredozemlju," je povedala Johanssonova. Tragedija je osvetlila begunsko krizo v EU, v kateri vsako leto več deset tisoč migrantov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem, podnebnimi spremembami in revščino, tvega nevarne poti do Evrope.

Johanssonova je obsodila tudi vlogo "tihotapcev", ki ljudi spravljajo na čolne. "Ne pošiljajo jih v Evropo, ampak v smrt. To je tisto, kar počnejo, in to je nujno treba preprečiti," je dejala.

"Žal smo to pričakovali, saj se je od začetka leta pojavil nov način delovanja ribiških ladij, ki odhajajo z vzhodnega dela Libije in letos se je število teh odhodov povečalo za 600 odstotkov," je dodala in poudarila, da je treba najti "različne načine za boj proti tihotapcem in reševanje življenj".

"V boju proti tihotapcem se ne moremo zanašati le na en način. Uporabljati moramo obveščevalne podatke, uporabljati moramo skupne policijske preiskave skupaj z državami izvora, tranzitnimi državami in državami odhoda," je dejala.

Drugi svetovni organi, kot sta Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Agencija ZN za begunce (UNHCR), so pozvali k "nujnemu in odločnemu ukrepanju" za preprečevanje nadaljnjih smrtnih žrtev v Sredozemlju ter poudarili "dolžnost takojšnjega reševanja ljudi v stiski na morju".

Iskanje pogrešanih se počasi končuje

Grška obalna straža s fregato, tremi patruljnimi čolni in helikopterjem za zdaj še nadaljuje z iskanjem morebitnih preživelih, pri čemer jo ovira močan veter. Upanja na rešitev morebitnih preživelih sicer praktično ni več, grški mediji pa so že pred tem ugibali, da bodo oblasti iskalne akcije ta konec tedna postopoma končale.

Je bila za nesrečo res kriva grška obalna straža?

V primeru te tragične nesreče v Grčiji je veliko kritik usmerjenih na račun grških oblasti. Nekateri so trdili celo, da se je ladja prevrnila šele, ko jo je obalna straža poskušala odvleči na obalo, vendar so oblasti to zanikale.

Tarek Aldroobi, ki je imel na ladji tri sorodnike, je za CNN povedal, da so videli, kako so grške oblasti vlekle plovilo z vrvmi, vendar pravi, da so bile vrvi privezane na "napačnih mestih" – zaradi česar se je plovilo prevrnilo. "Njihov čoln je bil v dobrem stanju in grška mornarica jih je poskušala odvleči na obalo, vendar so bile vrvi privezane na napačnih mestih," je dejal Aldroobi. "Ko jih je grška mornarica poskušala potegniti, se je čoln prevrnil."

Oblasti so sprva trdile, da se je obalna straža držala na distanci, vendar je bila njihova pomoč "zavrnjena", po tem, ko so na plovilo vrgli vrv, da bi ga "stabilizirali in preverili, ali potrebuje pomoč". Tiskovni predstavnik vlade Ilias Siakanderis je za grško nacionalno televizijo ERT povedal, da je obalna straža prispela dve uri preden se je plovilo prevrnilo, ko se mu je pokvaril motor.

"Vrv sta obe trgovski ladji uporabili le za dajanje zalog. Vrv, ne pa privezna vrv, je bila uporabljena tudi, ko se je približala obalna straža," je dodal. "Tisti na krovu so vrv vzeli za nekaj minut, nato pa jo vrgli v morje in nadaljevali pot."

"To je bila vrv, ki so jo vrgli, da bi se jim približali, jih stabilizirali in preverili, ali potrebujejo pomoč, a so jo zavrnili in nadaljevali pot," je sklenil. Ni pa on edini, ki je trdi, da je za nesrečo kriva grška obalna straža. Enako je dejal Ajman Abu Mahmud, predstavnik Horan Free League, največje medijske aktivistične skupine v jugozahodnem sirskem mestu Deraa. 

"Ko se je ribiška ladja potopila, je obalna straža odplula tri kilometre daleč in tisti, ki so bili sposobni preplavati to razdaljo, so preživeli," je dejal.

Več kot 500 še vedno pogrešanih

Po nesreči je potekala je obsežna iskalna in reševalna akcija, v kateri je reševalcem uspelo rešiti nekaj ljudi. Med rešenimi so bili Egipčani, Sirci, Pakistanci in Palestinci. Rešenih je bilo nekaj več kot 100 ljudi, najmanj 78 jih je umrlo, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo na krovu celo 750 ljudi. Več kot 500 je še vedno pogrešanih.

Kassem Abuzeed, Sirec, ki živi v Hamburgu, še vedno išče svojo ženo Ezro Aboud. Poskušal jo je zakonito pripeljati v Nemčijo, a mu ni uspelo, zato je tihotapcem plačal nekaj manj kot 5000 evrov, da so jo prepeljali iz begunskega taborišča v Jordaniji, kjer je živela, čez severno Afriko in Sredozemsko morje.

"Rad bi govoril s preživelimi, da bi kaj izvedel, vendar nam ne dovolijo," je prek tolmača dejal Abuzeed. Obalna straža je namreč preživele pridržala in jim ne dovoli pogovora z mediji ali sorodniki. "Če je tam truplo njegove žene, nam bodo povedali, vendar bo za to potreben čas, tri ali štiri dni. Zdaj ne vemo, kaj naj storimo," je dejal tolmač. Abuzeed je z ženo nazadnje govoril teden dni pred potopom.

Vsi preživeli so moški, so za Al Jazeero povedali humanitarni delavci, mnogi pa so se takoj po prihodu v sredo zgrudili na pomol. Večina jih je še zdaj v šoku.

"Tolmač jih je vprašal, ali so bile njihove žene in otroci v podpalubju ladje," je povedala delavka Rdečega križa Marile Gyftea. "Bili so v takem šoku, da so v enem trenutku rekli: 'Ne, vrnila se je domov,' v naslednjem pa: 'Bila je z mano."

Veliko preživelih je bilo hospitaliziranih z različnimi boleznimi. "Gre predvsem za njihovo psihološko stanje. So kot razvaline. Izgubili so svoje bližnje. Eden mi je povedal, da je imel na ladji 30 prijateljev. V bolnišnico prihajajo telefonski klici ljudi, ki iščejo svoje bližnje," je pojasnil župan Kalamate, Thanasis Vasilopoulos.

"Ne vem, ali se ti ljudje lahko štejejo za srečneže, ko je na dnu morja na stotine ljudi," je dejal Mihalis Yiannakos, vodja grškega sindikata zdravnikov javnih bolnišnic.

Kdo nosi krivdo za smrti migrantov?

Grške oblasti so Evropski policijski urad (Europol) zaprosile za pomoč pri preiskavi nesreče, da bi ugotovili, kdo je pri tihotapljenju migrantov igral vodilno vlogo.

V četrtek je namreč grška policija na podlagi pričevanj preživelih prijela devet preživelih, državljanov Egipta, starih med 20 in 40 let, ki so obtoženi povzročitve smrti iz malomarnosti, trgovine z ljudmi in članstva v kriminalni združbi. Eden od njih naj bi bil kapitan ladje. Po navedbah preživelih naj bi ljudje za nevarno pot čez Sredozemlje plačali med 5000 in 6000 evrov.

Po poročanju grškega časnika Kathimerini je eden od aretiranih priznal, da je prejemal denar za delo na ladji, drugi pa so vse obtožbe zanikali. Pripadali naj bi skupini tihotapcev, ki naj bi v zadnjih mesecih organizirala do 18 nevarnih prehodov z libijske obale v Italijo.