'Namerni napadi na zdravstvene delavce so vojni zločin'

Rusija je s 750 prijavljenimi napadi leta 2022 postavila desetletni rekord, navaja koalicija Safeguarding Health in Conflict Coalition, ki vključuje organizacijo Human Rights Watch in Center Johns Hopkins za humanitarno zdravje.

Več kot polovica od 1989 napadov na zdravstvene ustanove in delavce, o katerih so poročali po vsem svetu, se je zgodila v Ukrajini in Mjanmaru. V skladu z mednarodnim pravom je napad na zdravstvene storitve ali poseganje vanje med oboroženim spopadom vojni zločin.

"Obseg uničenja v Ukrajini je osupljiv. Ni dneva, ko ne bi bila prizadeta kakšna ustanova," je dejala Christina Wille, ena od avtoric poročila. "Takšne podatke gledam že leta in komaj verjamem svojim očem." Po njenih besedah  so bili nekateri napadi namerno usmerjeni v zdravstvene ustanove, drugi pa so bili posledica "neselektivne" uporabe eksploziva na civilnih območjih.

Ukrajinski zdravstveni delavci so bili najbolj prizadeti zaradi ubojev in ugrabitev, medtem ko so aretacije najbolj prizadele tiste v Mjanmaru. Ravnanje Rusije v Ukrajini ni bilo nekaj, kar se še ni zgodilo, je dejala avtorica, vendar ga odlikujeta obseg in intenzivnost. "Zelo nasilne trenutke smo na primer doživeli tudi na zasedenih palestinskih ozemljih leta 2021," je dejala. "Vendar je tam šlo za 11 dni in ne več kot leto dni."

V poročilu so poleg Ukrajine navedene tudi aretacije in zapiranje zdravstvenega osebja kot povračilni ukrep za zagotavljanje zdravstvenih storitev disidentom. V Mjanmaru in Iranu je bilo podvrženih nasilju 183 zdravnikov. "V Iranu in Mjanmaru smo videli, da je ob nasilnem zatrtju političnih demonstracij aretirano zdravstveno osebje, ki je nudilo zdravstveno varstvo demonstrantom," je dejala avtorica Willova.

Razmere v svetu se leta 2023 ne bodo izboljšale, saj se napadi v Ukrajini ne umirijo, pojavljajo pa se novi konflikti, poroča Guardian. Vojna v Sudanu se je začela aprila in je že tako težavni zdravstveni sistem v tej državi pripeljala skoraj do kolapsa, saj so bile bolnišnice in klinike izropane in bombardirane, zdravstveni delavci pa ugrabljeni.

"Ko sem bežal iz Kartuma, sem se znebil svoje zdravniške izkaznice," je dejal Mohamed Eisa, generalni sekretar Združenja ameriških zdravnikov iz Sudana. "Skrbelo me je, da bi me lahko ugrabili pripadniki sil ali da bi me celo vojska vzela za talca. Ugrabljajo zdravnike, da bi zdravili njihove ranjence."

"Vpliv spopadov na sudanski zdravstveni sistem je bil hud in skrajen," je dodal Eisa. "60 odstotkov bolnišnic v bližini območja spopadov sploh ni odprtih. Vsaj 19 zdravstvenih delavcev je bilo ubitih. Zdravniki v Kartumu se počutijo ogrožene."

Len Rubenstein, predsednik koalicije in profesor na Univerzi Johns Hopkins je izrazil upanje, da bo letošnje poročilo "prelomnica", ki bo spodbudila večjo politično zavezanost in ukrepanje. "Obstajajo sodni mehanizmi, ki storilcem nalagajo obveznost, da odgovarjajo," je dejal. "Namerni napadi na zdravstveno varstvo in vsesplošni napadi so vojni zločini."

Vendar pa je precedensov, da bi se državni akterji soočili s pravnimi posledicami zaradi kršenja teh zakonov, malo, je dejal Rubenstein. Samo en primer napada na zdravstveno ustanovo je bil uspešno preganjan po mednarodnem pravu, ko sta bila leta 2007 obsojena dva nekdanja častnika srbskih oboroženih sil zaradi svoje vloge v pokolu v vukovarski bolnišnici med hrvaško vojno za neodvisnost leta 1991.

"Upamo, da bo naše poročilo spodbudilo uporabo diplomatskih sredstev za pritisk na storilce," je dejal Rubenstein. "V Ukrajini je mednarodna skupnost podprla pravosodje, zato menimo, da bo obstajal interes za to, da ljudje končno plačajo ceno za tovrstne zločine."