Scholz ob obisku Netanjahuja: Nemčija bo še naprej izvažala orožje v Izrael

Voditelj Izraela se je na pot v Berlin podal v občutljivem času za njegovo državo, kjer zadnjih deset tednov potekajo množične demonstracije proti pravosodni reformi, ki bo bistveno oslabila moč vrhovnega sodišča.

Izrael hkrati zaostruje svoje vojaške aktivnosti na okupiranem Zahodnem bregu, med katerimi je bilo letos ubitih 85 Palestincev. V istem časovnem obdobju je v palestinskih napadih življenje izgubilo 13 Izraelcev in ena Ukrajinka.

Nemčija tradicionalno goji tesne stike z Izraelom iz občutka odgovornosti za zločine nacističnih oblasti proti Judom v času druge svetovne vojne. Zaradi tega je v preteklosti med drugim Berlin finančno podprl izvoz podmornic v Izrael. 

Scholz je potrdil, da bo Nemčija še naprej izvažala orožje v Izrael. Hkrati je napovedal, da bo nemška vlada nabavila napredni izraelski sistem zračne obrambe Arrow 3, ki bo postal del evropske zračne obrambe.

Netanjahu je izkoristil srečanje v nemški prestolnici, da je znova izrazil prepričanje, da mednarodna skupnost Iranu ne sme dovoliti, da bi razvil jedrsko orožje, rekoč da Judje ne bodo dovolili "drugega holokavsta".

Glede pravosodne reforme, ki je te dni glavna tema političnih razprav v Izraelu, je Netanjahu poudaril, da je Izrael liberalna demokracija "in bo liberalna demokracija ostal".

Scholz je izrazil upanje, da bo še tekla beseda o kompromisni rešitvi reforme, ki jo je v sredo predlagal izraelski predsednik Jicak Hercog. Medtem ko je opozicija nakazala pripravljenost na pogovor, pa je Netanjahu še pred odhodom v Berlin predsednikov kompromisni predlog zavrnil, saj naj bi ta le utrdil sedanje stanje.

V času srečanja protest pred Brandenburškimi vrati 

V času pogovorov med voditeljema je pred Brandenburškimi vrati med 400 in 500 protestnikov izražalo nasprotovanje Netanjahujevi vladavini. Izraelski premier se je za tem srečal še z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem.

Sporna pravosodna reforma

Pravosodna reforma Netanjahujeve vlade, najbolj desne v zgodovini države, bo parlamentu omogočila razveljavitev odločitev vrhovnega sodišča z navadno večino. Poleg tega bi vlada z njo pridobila še nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov. Kritiki menijo, da želi vlada z reformo oslabiti neodvisno sodstvo v državi in odpraviti demokratično delitev oblasti. Vrstijo se opozorila, da bodo zakonodajalci z reformo dobili skoraj nenadzorovano oblast.

Že ponoči je skupina ljudi v Jeruzalemu na ulici, ki vodi do vrhovnega sodišča, narisali debelo rdečo črto, ki naj bi simbolizirala povezavo med neodvisnim sodstvom in svobodo mišljenja. Po podatkih izraelske policije so pet umetnikov aretirali.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki nočne protestne akcije. Manjša skupina ljudi je v belih zaščitnih oblekah po ulicah narisala rdečo črto od policijskega in sodnega kompleksa do sodišča v središču Jeruzalema. 

Ob robu ceste je bil v hebrejščini, arabščini in angleščini še zapis: "Potegnemo črto."

Rezervisti izraelske mornarice so medtem s čolni blokirali pristanišče obalnega mesta Haifa. "Vojna mornarica ne bo plula v diktaturo," je pisalo na transparentih vzdolž čolnov. Za ves dan je sicer načrtovanih več protestov, med drugim pred nemškim veleposlaništvom v Tel Avivu. Pred obiskom Netanjahuja v Nemčiji so kritiki reforme Berlin pozvali, naj obisk odpove. Ob obisku izraelskega premierja v Berlinu so veljali poostreni varnostni ukrepi.

Netanjahu kompromisni predlog zavrnil

Izraelski predsednik Herzog je v sredo zvečer predlagal kompromis v sporu glede reforme. Kot je dejal, so potrebne spremembe v porazdelitvi moči med tremi vejami oblasti, vendar pa je za to po njegovih besedah potrebno široko soglasje. Medtem ko je opozicija nakazala pripravljenost na pogovor, je Netanjahu še pred odhodom v Berlin predsednikov kompromisni predlog zavrnil, saj naj bi ta le utrdil sedanje stanje. Po mnenju Netanjahuja in njegovih zaveznikov je reforma namreč potrebna za odpravo neravnovesja moči med izvoljenimi poslanci in vrhovnim sodiščem. Hercog se je sicer pred tem že izrekel proti reformi.

Za dokončno uveljavitev sprememb sta potrebni še dve obravnavi v izraelskem parlamentu. Po poročanju medijev želi Netanjahujeva vlada temeljne elemente sporne reforme pospešeno sprejeti še ta mesec. Proti reformi protesti potekajo že deset tednov in se še krepijo.

Netanjahu, nekoč trdni zagovornik neodvisnosti sodišč, se je konec lanskega leta po več kot letu dni kot vodja opozicije vrnil na oblast sredi politične krize glede njegove sposobnosti vladanja med sojenjem, zaradi katere so Izraelci v manj kot štirih letih petkrat odšli na volišča.

Sestavil je koalicijo z ultranacionalističnimi in ultraortodoksnimi zavezniki, ki si že dolgo prizadevajo omejiti pristojnosti sodstva. Stranke, ki podpirajo naselbine na Zahodnem bregu, vidijo v sodišču oviro za svoje ekspanzionistične ambicije, verske frakcije pa si prizadevajo omejiti možnost sodišča, da odloča o zadevah, za katere se bojijo, da bi lahko ogrozile njihov način življenja.