"Pozorno spremljamo rusko nameščanje v Belorusijo, ki je največje od konca hladne vojne," je na skupni novinarski konferenci z Johnsonom dejal Stoltenberg. "To je nevaren trenutek za evropsko varnost. Število ruskih sil se veča. Čas opozarjanja se izteka," je dodal.
Tako Stoltenberg kot Johnson sta opozorila Rusijo, da Nato v svoje vzhodne članice, kot sta Poljska in Romunija, namešča dodatne sile in ravnanje Rusije jih od tega ne bo odvrnilo. "Ponovna ruska agresija bo vodila v več Natove prisotnosti, ne manj," je zatrdil prvi mož zavezništva in se zahvalil Johnsonu za dodatne vojake, ki jih je London poslal na Poljsko.
Oba sta zagotovila pripravljenost Nata na pogovore o umiritvi razmer in nadzorom nad oboroževanjem, a posvarila, da zavezništvo ne bo sprejemalo kompromisov glede svoje politike odprtih vrat. Niz ruskih zahtev po varnostnih zagotovilih namreč vključuje tudi vztrajanje pri tem, da se Ukrajina ne sme pridružiti Natu.
"Ko je padel Berlinski zid, so ljudje v Evropi dali jasno vedeti, da sta njihova svoboda in varnost neločljivo povezani," je dejal Johnson. "Moramo se upirati, nasprotovati kakršni koli vrnitvi v dni, kot je o usodah narodov mimo njih odločala peščica velikih sil," je še poudaril in dodal, da smo priča zbiranju velikega števila bataljonskih taktičnih skupin na mejah Ukrajine – 70 ali več. Podobno kot Stoltenberg je ocenil, da gre "najverjetneje za najbolj nevaren trenutek" v največji varnostni krizi v Evropi v več desetletjih.
Francija in Nemčija že leta v okviru normandijskega formata posredujeta v konfliktu v Ukrajini. Današnje pogovore je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v ponedeljek oziroma torek obiskal Moskvo in Kijev.
Macron je po pogovorih s predsednikoma obeh držav, ruskim Vladimirjem Putinom in ukrajinskim Volodimirjem Zelenskim, pozval k nadaljnjemu dialogu z Moskvo kot edinemu načinu za preprečitev možnosti, da bi Rusija napadla Ukrajino. Ocenil je, da so pogovori za rešitev konflikta mogoči.
Lavrov posvaril pred grožnjami in ultimati Rusiji
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na srečanju z britansko zunanji ministrico Liz Truss opozoril, da grožnje in ultimati, ki jih Rusiji postavlja Zahod, ne bodo zmanjšali napetosti glede razmer na meji z Ukrajino. Britanska ministrica je medtem pozvala Moskvo, naj se odpove svoji retoriki hladne vojne.
Lavrov je diplomate v evropskih prestolnicah in Washingtonu obtožil, da vse bolj posegajo po grožnjah in ultimatih, kar pa da je nediplomatsko. "Ideološki pristopi, ultimati, grožnje – ta pot ne vodi nikamor," je ob začetku pogovorov s Trussovo v Moskvi dejal Lavrov.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Trussova je medtem uvodoma opozorila, da Velika Britanija ne more ignorirati krepitve ruskih sil na mejah Ukrajine ali "poskusov za spodkopavanje ukrajinske suverenosti". "Obstaja alternativna pot, diplomatska pot, ki se izogne konfliktu in prelivanju krvi," je dejala in Rusijo pozvala, naj krene po tej poti. Menila je tudi, da se mora Moskva odreči retoriki hladne vojne in začeti iskrena pogajanja.
"Lavrov mi je danes povedal, da Rusija nima načrtov napasti Ukrajine, a tem besedam morajo slediti dejanja," je dejala po pogovorih in dodala, da mora Rusija za umiritev napetosti umakniti svoje enote z meje z Ukrajino. Ruski minister je medtem po srečanju izrazil razočaranje, češ da se ruske varnostne skrbi potiska na stran. "Zdi se mi, da se naši kolegi bodisi niso zavedali pojasnil, ki jih je podal naš predsednik, bodisi jih popolnoma ignorirajo," je dejal.
Lavrov je sicer svoje srečanje s Trussovo označil kot brez primere. Ocenil je, da so odnosi med državama "na najnižji točki v zadnjih letih", če jih Velika Britanija želi izboljšati, pa se bodo po njegovih besedah odzvali. Današnjemu srečanju zunanjih ministrov obeh držav bo v petek prav tako v Moskvi sledilo srečanje obrambnih ministrov Bena Wallacea in Sergeja Šojguja.
Pogovori Lavrova in Trussove so najnovejši v nizu diplomatskih srečanj, katerih namen je umiritev napetosti v odnosih z Rusijo, ki jo zahodni voditelji obtožujejo kopičenja vojakov na mejah z Ukrajino pred morebitno invazijo.
Rusija z Belorusijo začenja skupne vojaške vaje
Rusija je sicer danes z Belorusijo začela skupne vojaške vaje, ki naj bi trajale do 20. februarja. Moskva je v preteklih tednih v sosednjo državo že poslala na tisoče vojakov in opremo. Po ocenah Nata naj bi v Belorusijo prišlo okoli 30.000 ruskih vojakov, zato se Zahod boji, da so vaje le del priprav na ruski napad na Ukrajino. V Moskvi medtem zatrjujejo, da bodo vaje potekale v skladu z mednarodnimi določili.
V istem času vaje načrtuje tudi Ukrajina, na njih naj bi preskusila bojne drone, ki jih je kupila od Turčije, ter protitankovske rakete, ki jih je dobila od ZDA in Velike Britanije.
