Nad Izrael z ostrimi kritikami: 'Nesprejemljivo je, da IDF ubija humanitarne delavce'

Sedem žrtev je zahteval raketni napad Izraela na humanitarni konvoj v Gazi. Med žrtvami pa so bili humanitarni delavci organizacije World Central Kitchen, ki so ravno dostavili 100 ton humanitarne pomoči v Deir al-Balah in so se vračali na jug. Konvoj so sestavljala tri vozila, od tega dve oklepni, na katerih je bil jasno viden logotip dobrodelne organizacije.

Britanski državljani John Chapman, James Kirby in James Henderson so bili trije od sedmih prostovoljcev, ki se iz Gaze ne bodo več vrnili. V napadu so umrli tudi v Melbournu rojena Lalzawmi "Zomi" Frankcom, palestinski državljan Saifeddin Issam Ayad Abutaha, Damian Sobol s Poljske in dvojni državljan ZDA in Kanade Jacob Flickinger.

Napad je med prvimi ostro obsodil ameriški predsednik Joe Biden ter pozval Izrael k hitri preiskavi, ugotovitve pa morajo biti javne, piše BBC. Dodal je, da je bilo razdeljevanje pomoči v Gazi tako težavno ravno zaradi tega, ker Izrael ni storil dovolj, da bi "zaščitil humanitarne delavce, ki so poskušali dostaviti nujno potrebno pomoč civilistom". Poleg tega je zopet kritiziral Izrael, ki ne stori dovolj za zaščito palestinskih civilistov. 

"Združene države so Izrael večkrat pozvale, naj vojaške operacije proti Hamasu loči od humanitarnih operacij in se tako izogne civilnim žrtvam," je dejal ameriški voditelj.

Tudi britanski premier Rishi Sunak ni ostal tiho glede nedavnega incidenta, še posebej zato, ker so bili v napadu ubiti trije britanski državljani. V pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je razmere označil za vse bolj nevzdržne ter zahteval temeljito in neodvisno preiskavo uboja humanitarnih delavcev. Dodal je, da mora Izrael nemudoma odpraviti omejitve za humanitarno pomoč in zaščititi civiliste.

Z izraelskim premierjem je govoril še avstralski premier Anthony Albanese in izrazil "jezo ter zaskrbljenost Avstralije", pričakuje pa pojasnilo, kako je do tega prišlo. Oglasil se je tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski in od izraelskega kolega Israela Katza zahteval neodvisno preiskavo.

Kanadski premier je poudaril, da je popolnoma nesprejemljivo, da IDF ubija humanitarne delavce. 

Tudi papež Frančišek je na današnji splošni avdienci obsodil zračni napad na območju Gaze in znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja v palestinski enklavi, poročajo tuje tiskovne agencije. "Molim za umrle in njihove družine ter ponovno pozivam k dostopu do humanitarne pomoči za izčrpano in trpeče civilno prebivalstvo ter k takojšnji izpustitvi talcev," je dejal Frančišek. Ob tem je molil za pravičen mir za ljudstva, ki jih je prizadela vojna.

Papež je ob tem pozval k izogibanju neodgovornim poskusom stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu. "Prizadevajmo si, da bi se ta in druge vojne, ki še naprej prinašajo smrt in trpljenje na številnih koncih sveta, čim prej končale. Molimo in neutrudno delajmo, da bi orožje utihnilo in bi ponovno zavladal mir," je dejal vernikom po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Netanjahu je priznal, da je bilo sedem humanitarnih delavcev ubitih v izraelskem zračnem napadu. Zatrdil pa je, da je šlo za tragičen incident in nenameren napad, o katerem bodo uvedli preiskavo. "To se v vojni dogaja ... Storili bomo vse, da se to ne bo več ponovilo," je dodal.

"Ta incident je bil huda napaka," je dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi o napadu. Dodal je, da se to ne bi smelo zgoditi, napad pa je po njegovih besedah posledica napačne identifikacije ponoči. Ob tem se je opravičil za nenamerno škodo, ki so jo povzročili članom humanitarne organizacije.

"Njihovi nasmehi, smeh in glasovi so za vedno v našem spominu, imamo pa tudi nešteto drugih spominov, kako so svetu dajali najboljše, kar so lahko," je dejala izvršna direktorica dobrodelne organizacije Erin Gore. "Svet je veliko izgubil."

A humanitarna pomoč, ki je prihajala v Gazo, je pod velikim vprašajem, posebej zdaj, ko je družba WCK, ki je ključni dobavitelj, prekinila svoje delovanje. Po njej je namreč takoj delovanje prekinila še druga dobrodelna organizacija, ameriška Near East Refugee Aid (Anera), poroča BBC.

Po podatkih podatkovne zbirke Aid Worker Security Database, ki jo financirajo ZDA in beleži večje primere nasilja nad humanitarnim osebjem, je bilo od oktobra v Gazi ubitih več kot 196 humanitarnih delavcev. 

Borrell in Lenarčič: Izrael naj preišče napad na humanitarce in izpolni resolucijo VS ZN

Smrt sedmerice humanitarnih delavcev organizacije World Central Kitchen, ki so ljudem v palestinski enklavi dostavljali hrano, sta Borrell in Lenarčič označila za grozljivo. Pričakujeta, da bo Izrael hitro izpolnil obljubo temeljite preiskave ponedeljkovega napada in ukrepanja proti odgovornim.

Spomnila sta še na obveznost Izraela po mednarodnem humanitarnem pravu, da vselej ščiti humanitarne delavce, med katerimi jih je od začetka vojne v Gazi oktobra lani že veliko izgubilo življenje.

Pohvalila sta neprecenljivo delo Združenih narodov in vseh humanitarnih organizacij, ki v izjemno slabih razmerah v Gazi dostavljajo pomoč, ki rešuje življenja. "Pozivamo Izrael, naj izpolni obvezo in omogoči varen in neoviran humanitarni dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč," sta zapisala v današnji izjavi.

V njej sta znova izrazila pričakovanje EU, da bo Izrael izpolnil 25. marca sprejeto resolucijo Varnostnega sveta z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Unija pričakuje, da bo Izrael v celoti, nemudoma in učinkovito izpolnil tudi ukrepe, ki mu jih je naložilo Meddržavno sodišče v Haagu.

To je že konec januarja v tožbi Južne Afrike, ki Izraelu očita hude kršitve konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Izraelu odredilo, da mora poskrbeti za nujno potrebno humanitarno pomoč za ljudi v Gazi. Po nujni vlogi Južne Afrike zaradi lakote je nato sodišče konec marca Izrael pozvalo, da mora nujno pomoč zagotoviti brez odlašanja.

Poljska bo zaradi napada na humanitarce na pogovor poklicala izraelskega veleposlanika

Zaradi smrti poljskega humanitarca, enega od sedmih ubitih, bo Poljska v petek opravila pogovor z izraelskim veleposlanikom Jacovom Livinom, je sporočil namestnik poljskega zunanjega ministra Andrzej Szejna.  "Z izraelskim veleposlanikom se želim pogovoriti o novih razmerah v poljsko-izraelskih odnosih ter o moralni, politični in finančni odgovornosti za napad," je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal Szejna. Dodal je, da je takšen pogovor pomemben "tako za naše odnose kot tudi za družino žrtve tega tragičnega dogodka".

Poljski premier Donald Tusk je medtem opozoril, da bi lahko napad in posledični odziv izraelske vlade zaostrila odnose med državama. "Velika večina Poljakov je po napadu Hamasa pokazala popolno solidarnost z Izraelom. Danes to solidarnost postavljate na težko preizkušnjo. Tragični napad na prostovoljce in vaš odziv vzbujata razumljivo jezo," je zapisal na spletu.

Tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je obsodil napad ter Izrael pozval, naj se "opraviči in izplača odškodnino družinam žrtev". Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da bi incident lahko okrepil antisemitizem na Poljskem.

Humanitarna organizacija Work Central Kitchen (WCK) je v torek sporočila, da je bil konvoj z njenimi sodelavci med dostavo hrane za ljudi na območju Gaze tarča napada. V njem so bili ubiti humanitarni delavci iz Avstralije, Poljske, Združenega kraljestva in Palestine ter dvojni državljan ZDA in Kanade. Med ubitimi humanitarci je bil tudi 35-letni poljski državljan Damian Sobol, ki se je WCK pridružil leta 2022. Lani je po silovitem potresu pomagal žrtvam v Turčiji, nato pa je po septembrskem potresu priskočil na pomoč tudi Maročanom.

Trupla šestih tujih humanitarnih delavcev so medtem danes prepeljali na mejni prehod Rafa v Egipt, kjer so jih izročili predstavnikom njihovih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael okrivil Hezbolah za eksplozijo v Libanonu, ki je ranila pripadnike misije ZN

Za eksplozijo, v kateri so bili v soboto na jugu Libanona ranjeni trije opazovalci mirovne misije Združenih narodov (Unifil) in prevajalec, je stala šiitska oborožena skupina Hezbolah, je danes sporočila izraelska vojska in dodala, da na tem območju ni izvedla napada. Libanonski uradnik je medtem potrdil, da je četverico poškodovala mina.

Opazovalci iz Avstralije, Čila in Norveške ter libanonski prevajalec so v soboto patruljirali ob modri črti, ki so jo določili ZN in ločuje južni Libanon od Izraela. Med patruljiranjem je po navedbah Unifila v bližini skupine eksplodiral izstrelek neznanega izvora. Libanonska državna tiskovna agencija NNA je kmalu po incidentu poročala, da so bili na območju, kjer so bili ranjeni opazovalci Unifila, aktivni izraelski droni. Izrael pa je navedbe agencije zavrnil.

Neimenovani libanonski uradnik je medtem danes za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da sta libanonska vojska in Unifil, ki preiskujeta incident, ugotovila, da je četverico poškodovala mina. Ob tem je pojasnil, da so bile na območju postavljene tri mine, od katerih je ena eksplodirala, in dodal, da za zdaj še ni znano, kdo jih je nastavil.

Ladje s pomočjo za Gazo po napadu na humanitarce nazaj na Ciper

Pristanišče Larnaka na Cipru je izhodiščna točka za ladje, ki naj bi prek na novo vzpostavljenega pomorskega koridorja dostavljale humanitarno pomoč za prebivalce območja Gaze, ki jim grozi lakota. Potem ko je 15. marca pomoč uspešno odstavila prva ladja, je v ponedeljek v bližino obale enklave v spremstvu ladij Open Arms in Ledra Dynamic priplula še Jennifer.

Ta je imela na krovu približno 250 ton pomoči, skupaj z ostalima ploviloma pa so prevažale okrog 400 ton hrane, od katere jim je po poročanju tujih tiskovnih agencij uspelo raztovoriti le 100 ton. Dostava se je prekinila, ko je bilo sedem humanitarnih delavcev organizacije World Central Kitchen (WCK) med dostavo nove pomoči ubitih v izraelskem napadu.