Nad Evropo hiti nekdanji orkan, ki ne bo prizanesljiv

"Glede na precejšen tropski izvor tega sistema, bi lahko njegov vpliv v sredo zvečer resno segel do Francijo in še dlje, v notranjost Beneluksa in Nemčije," opozarjajo pri Severe Weather Europe. Gre za velik tropski ciklon z osrednjim tlakom okoli 960 milibarov in največjo konstantno hitrostjo vetra 177 km/h. Omenjeni vremenski portal pojasnjuje, da ima Kirk trdno notranje jedro z globoko konvekcijo, ki obkroža središče, kamor se zgrinja vse več oblakov.

Kirk je bil sprva velik orkan, ko je konec tedna potoval od Karibov proti Azorom v srednjem Atlantiku. Za kratek čas je celo dosegel status četrte kategorije. Moč orkanov določa Saffir-Simpsonova lestvica, ki temelji na trajni hitrosti vetra orkana, ocenjuje pa tudi potencialno materialno škodo.

 "Še naprej pa bo ostal zelo močan, ko se bo razvil v močno severnoatlantsko nevihto, kot jo pogosto vidimo nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo jeseni in pozimi," je za Euronews pojasnil meteorolog Lars Lowinski. Kirk bo prvi tovrstni sistem v tej sezoni, ki v Evropi običajno traja od oktobra do marca.

"Ne spremljamo več tropske nevihte s tipično okroglo, simetrično strukturo oblakov in mirnim očesom v središču," je Lowinski razložil, da postane nevihta manj "tropska", ko se odmakne od toplih voda. 

Vetrovna in mokra "dobrodošlica"

Ko bo danes dosegel celinsko Evropo, bo najprej zaznamoval sever Portugalske in severozahod Španije. Še pred prihodom glavnega sistema so meteorologi zabeležili zelo močne vetrove in močno deževje.

Prehod osrednjega vetrovnega pasu je bil napovedan za prvi del srede. Po napovedih naj bi sunki dosegali hitrost med 100 in 130 km/h, v višjih legah tudi 145 kilometrov na uro. 

Grozijo tudi obilne padavine, v v nekaterih delih severozahodne Španije, ki so sestavljajo Galicija, Asturija in Kantabrija, lahko v 24 do 36 urah pade med 100 in 150 milimetrov padavin.

Ni še jasno, kakšno škodo lahko povzroči na zahodni obali Evrope, čeprav po družbenih omrežjih že krožijo prizori razdejanja, ki so ga močni vetrovi povzročili na skrajnem severozahodu Španije.  Po napovedih meteorologov pa se nad Španijo ne bo ustavil, ampak bo nadaljeval pot proti notranjosti, Francijo lahko doseže že danes zvečer.

"Zelo močni vetrovi bodo verjetno vplivali na celoten pas od obale Biskajskega zaliva do vzhodne Francije, severozahodne Švice in nato jugozahodne Nemčije," Lowanovski predvideva, da bo Kirk tja prihrumel v drugem delu četrtka. Tudi na tem območju naj bi hitrosti vetra ostale enake prej navedenim.

Segel bo celo do Nemčije

Močno deževje bo močilo predvsem v osrednjem in severnem deli Francije, lahko pa se razširi tudi na Belgijo in zahodno Nemčijo, pri čemer bi do drugega dela četrtka padlo kar 100 mm dežja.

V naštetih regijah lahko Kirk za sabo pusti resne posledice. "Podrta drevesa, odkrite strehe, izpade elektrine, prekinjen cestni in železniški promet," našteva Lowinski. Ob tem pa opozarja, da bodo vplivi tega neurja v Franciji, Švici in Nemčiji večji kot pri podobno močnih neurjih pozimi, saj je zdaj na drevesih še vedno listje.

Močno deževje in zamašeni vodotoki bi lahko povzročili tudi poplavljanje rek in v najslabšem primeru prav tako zemeljske plazove v hribovitih predelih. Ob obali Biskajskega zaliva naj bi bili najvišji vetrovi sicer ravno v času oseke, zato je verjetnost za poplavljanje morja nižja.

Meteorologi pravijo, da lahko Kirk za več ur močne vetrove in obilno deževje prinese tudi v dele Združenega kraljestva, vendar še ni jasno, v kakšnem obsegu.

Orkane "poganjajo" toplejši oceani

"Čeprav v oktobra orkani v tropskem Atlantiku niso nenavaden pojav, je bil Kirk kot orkan nenavadno močan za sistem tako daleč vzhodno od glavnega razvojnega območja, ki je v tem letnem času bližje Karibom," pojasnjuje sogovornik.

Dejstvo, se je tako močna nevihta lahko razvila tako daleč na vzhod, je po njegovih besedah morda res še en znak vpliva podnebnih sprememb, saj so temperature morske gladine nad velikimi deli severnega Atlantika nadpovprečne.

"Toplejši oceani pomenijo, da je na voljo več energije za 'gorivo' teh sistemov, kar vodi do večje verjetnosti hitre krepitve in pogosto tudi do višjih hitrosti vetra ter količine padavin," zaključuje Lowinski.