Načrt je bil preprost: uslužbence FBI in druge uradnike razkriti kot Trumpove nasprotnike

Kampanja je vključevala načrtovano akcijo zoper Trumpovega takratnega svetovalca za nacionalno varnost Herberta Raymonda McMasterja in operacije tajnega nadzora nad zaposlenimi FBI-jevci. Namen akcije je bil razkriti vse, ki Trumpu v uradu niso bili naklonjeni, poroča New York Times.

Operacije proti FBI, ki jih je vodila konservativna skupina Project Veritas, so potekale iz velike zgradbe v predelu Georgetowna v Washingtonu, zanjo pa so plačevali 10.000 dolarjev (okoli 8200 evrov) na mesec. Ženske članice skupine so se z FBI zaposlenimi dobivale celo na zmenkih, da bi jih na skrivaj lahko posnele, kako govorijo čez Trumpa. 

Že sam obstoj kampanje kaže na Trumpovo obsedenost s tem, da so ga nekateri njegovi domnevni zavezniki pravzaprav skušali omalovaževati, hkrati pa razkriva tudi to, kako daleč so bili nekateri pripravljeni iti, da bi vlado "očistili" tistih, za katere menijo, da predsedniku niso zvesti.

Operativce uril nekdanji britanski vohun

Med glavnimi v operaciji je bil Richard Seddon, nekdanji britanski vohun pod krinko, ki ga je leta 2016 zaposlil ustanovitelj zasebnega vojaškega podjetja Erik Prince. Njegova naloga je bila usposobiti operativce Poject Veritasa za infiltriranje v sindikate, demokratične kongresne kampanje in druge skupine. Terenske operacije je za Project Veritas vodil do sredine leta 2018.

Že lansko leto je The New York Times poročal, da si je Seddon v veliki meri prizadeval pridobiti dostop do sindikatov in drugih skupin, hkrati pa je poskrbel, da se je število "njegovih" operativcev skoraj potrojilo. Uril in izobraževal jih je na ranču družine Prince v Wyomingu. Targetiranje ameriških uradnikov razkriva, kako se je kampanja, ki je bila nekoč osredotočena na razkrivanje zunanjih organizacij, počasi prelevila v operacijo za izsiljevanje Trumpovih sovražnikov v vladnih vrstah.

Med bolj drznimi je bila operacija McMaster, leta 2018 je odstopil

Če je kdo od Trumpovih svetovalcev iz Bele hiše neposredno vedel, čemu točno je namenjena omenjena kampanja, ni jasno, toda ena od operativk operacije proti McMasterju, Barbara Ledeen, je dejala, da jo je pripeljal nekdo, "ki ima dostop do McMasterjevega koledarja". Takrat je bila Ledeenova zaposlena v senatorskem sodnem odboru, ki ga je vodil senator Charles E. Grassley, republikanec iz Iowe.

Operacija "McMaster" je bila ena najbolj drznih, razkrivajo dokumenti in člani operacije v intervjujih. Med drugim so najeli žensko, ki je nosila skrito kamero, njen cilj pa je bili posneti neprimerne komentarje McMasterja, ki bi jih lahko uporabili kot vzvod za to, da bi ga odstavili z mesta svetovalca za nacionalno varnost.

Operacijo so opustili marca 2018, ko so, čeprav na nekoliko drugačen način, končno dosegli, kar so želeli. McMaster je odstopil 22. marca, s čimer se je izognil temu, da bi ga odpustil predsednik. McMasterja je Trump zamenjal z Johnom Boltonom, nekdanjim veleposlanikom ZDA pri Združenih narodih in enem od pobudnikov vojne proti Iraku, ki jo je Trump leta 2016 odločno kritiziral.

Kako je potekalo urjenje?

Seddon je Erika Princa spoznal v letih po terorističnih napadih 11. septembra 2001, ko je bil nameščen na britanskem veleposlaništvu v Washingtonu, Princova družba Blackwater pa je takrat dobivala velike ameriške vladne pogodbe za delo v Afganistanu in Iraku. Nekdanji Seddonovi kolegi so dejali, da je gojil ljubezen do ameriškega Zahoda in "kulture orožja" v državi. Poročen je z dolgoletno uradnico State Departmenta Alice Seddon, ki se je lani upokojila.

Po tem, ko se je Seddon pridružil projektu Veritas, se je odločil profesionalizirati to nekoč majhno operacijo z omejenim proračunom. Najel je nekdanje vojake, nekdanjega FBI agenta in nekdanjega britanskega specialca.

Dokumenti, ki jih je pridobil The New York Times, kažejo, da je Seddon v trening za operativce vpeljal vohunsko taktiko, med drugim jih je naučil, kako s prevarami od targetiranih posameznikov pridobiti informacije. Ena od vaj je bila tudi igra vlog med "zaslišanjem" organov pregona. Pripravnik je moral odgovarjati tako, da ga ne bi razkrili in da policistu ne bi postal sumljiv.  

Z drugo vajo so se pripravniki naučili, kako targetirati osebo v dvigalu. O tarčah so morali razmišljati kot o potencialnih informatorjih, donatorjih ali podpornih agentih. "Pripravnik mora ustvariti in vzdrževati izmišljeno krinko," so navodila zapisana v enem od dokumentov.

Projekt Veritas je v času Trumpove administracije prejel tudi več nepričakovanih donacij od zasebnikov in konservativnih fundacij. Leta 2019 je skupina prek odvetniške družbe Alston & Bird prejela milijon dolarjev (okoli 830 tisoč evrov). Podjetje ni želelo povedati, v imenu koga je prispeval prispevek. Istega leta je projekt Veritas prejel tudi več kot štiri milijone dolarjev (3,3 milijone evrov) prek organizacije DonorsTrust, neprofitne organizacije, ki so jo uporabljale konservativne skupine in posamezniki.

Targetiranje agentov FBI – tudi prek aplikacij za zmenke

Načrt je bil preprost: uporabiti operativce pod krinko, da bi uslužbence FBI in druge državne uradnike javno razkrili kot Trumpove nasprotnike. 

Že prej je skupina operativkam naložila nalogo, naj na skrivaj spremljajo in diskreditirajo moške tarče, včasih so imele prvi stik z njimi prek aplikacij za zmenke. Leta 2017 se je operaterka projekta Veritas na novinarko Washington Posta obrnila celo z lažno trditvijo, da jo je oplodil eden od kandidatov za senatorja.

Operativci projekta Veritas so v aplikacijah za zmenke ustvarjali lažne profile, da bi agente FBI prepričali v srečanje. Z njimi so se dogovorili za zmenek, na katerega so operativke prišle s skrito kamero in mikrofonom.

Ženske, ki so v času trajanja operacije živele v najeti hiši, so imele kodna imena, kot so "Brazilija" in "Tiger". Nihče, ki je živel v hiši, ni smel prejemati pošte pod svojim pravim imenom. Če so se domov pripeljali z Uberjem, je moral voznik ustaviti, preden je prišel do hiše, da nihče ne bi izvedel, kje v resnici živijo, je dejal eden od nekdanjih uslužbencev projekta Veritasa.

Ena od žensk, ki je živela v hiši, Anna Khait, je bila del več operacij z različnimi targetiranci, med njimi je bil tudi z uslužbenec State Departmenta. Projekt Veritas je leta 2018 objavil video posnetek akcije, v katerem so naznanili, da gre za prvi video v seriji "tajne video preiskave, ki razkriva globoko državo".

V videu je James O'Keefe, vodja skupine Project Veritas, dejal, da so globoko državo preiskovali več kot leto dni. Ni pa omenil prizadevanj za targetiranje FBI zaposlenih. Ženska, ki je targetirala uslužbenca State Departmenta, naj bi nastopila tudi v resničnostnem šovu "Survivor".

Še preden je projekt Veritas izdal svoj prvi video posnetek "deep state", je Seddon zaradi drugih podvigov skupino zapustil. Razlog naj bi, po besedah nekdanjih zaposlenih, tičal tudi v tem, da je želel Seddon producirati hitro medijsko vsebino, ne pa voditi dolgoročne infiltracijske operacije.

Zamenjal ga je Tom Williams, dolgoletni sodelavec Princa, a je sčasoma skupino zapustil tudi on. O’Keefe sicer že dolgo zagovarja metode svoje skupine. V svoji knjigi z naslovom Ameriška pravičnost, ki jo je izdal leta 2018, je zapisal, da je "ključna razlika med novinarji Project Veritasa in drugimi novinarji", da "medtem ko za dostop do informacij zavajajo targetirane posameznike, nikoli ne zavajajo svojih bralcev oz gledalcev".