Na žalni slovesnosti tudi senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar

V Minneapolisu je v četrtek potekala prva v vrsti žalnih slovesnosti za Georgea Floyda, ki ga je prejšnji ponedeljek med aretacijo s kolenom na vratu zadušil policist. Na njej so se poleg družinskih članov pokojnega zbrali številni znani politiki in druge slavne osebnosti.

Prisotne je najbolj razvnel aktivist iz New Yorka Al Sharpton. "Njegova zgodba je zgodba črnega ljudstva v Ameriki. Več kot 400 let nismo mogli postati, kar smo si želeli in o čemer smo sanjali, ker si nam držal koleno na vratu. Čas je, da vstanemo v imenu Georgea Floyda in rečemo – spravi svoje koleno z naših vratov," je dejal Sharpton in mislil na bele Američane.

Menil je, da so tokratni protesti drugačni od prejšnjih, ker je na ulicah več sto tisoč ljudi vseh barv, in izrazil upanje, da bo to gibanje spremenilo celoten pravni sistem. "Dovolj je neodgovornosti, dovolj je izgovorov, dovolj je zavlačevanj, praznih besed in obljub," je dejal Sharpton.

Prisotni so imeli 8 minut in 46 sekund molka. Toliko časa je policist Derek Chauvin pred pričami pritiskal s kolenom na vrat Floyda, dokler ta ni prenehal prositi za milost in je izdihnil.

Slovesnosti se bodo nadaljevale še skoraj teden dni. Floydove posmrtne ostanke bodo najprej premestili v Severno Karolino, kjer se je rodil, in nato še v Teksas, kjer je preživel večino svojega življenja.

Sodišče je v četrtek trem Chauvinovim kolegom odmerilo po 750.000 dolarjev varščine. Chauvin je obtožen umora, kolegi pa sodelovanja pri umoru in jim grozi do 40 let zapora. Odvetniki Thomasa Lana in J. Kuenga so prosili za nižjo varščino, ker sta komaj pred dnevi končala pripravništvo in sta morala ubogati ukaze izkušenejših kolegov. Sodnika niso ganili.

Klobucharjeva se brani obtožb, da ni preganjala Floydovega morilca

Sinočnje žalne slovesnosti se je udeležila tudi demokratska senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar, ki se že vse od Floydove smrti brani obtožb, da leta 2006 kot tožilka v Minneapolisu ni preganjala Floydovega morilca, policista Dereka Chauvina zaradi streljanja na osumljenca Wayna Reysa. Klobucharjeva se je sicer potegovala za predsedniško kandidaturo demokratske stranke, vendar je odstopila in podprla Josepha Bidna, ta pa jo obravnava kot možno podpredsedniško kandidatko. Klobucharjevi ni nikoli uspelo dobiti veliko podpore temnopoltih Američanov, kar je neposredna posledica njenega tožilskega dela.

"Absolutno ni res, da nisem preganjala Chauvina," je za televizijo MSNBC zatrdila senatorka in dodala, da je sprožila preiskavo, ki se je nadaljevala še po tistem, ko je bila izvoljena za zvezno senatorko. Sklicana je bila velika porota, ki pa se je odločila, da za Chauvina in pet kolegov, ki so usmrtili 42-letnega osumljenca, ne bo potrdila obtožnice.

Primer je bil povsem drugačen, saj je Wayne Reyes leta 2006 mahal s puško proti policistom, ki so naučeni, da v takih primerih nemudoma streljajo. Vendar pa je med temnopoltimi Američani globoko ukoreninjeno prepričanje, da tožilci ne preganjajo policistov zaradi nasilja nad temnopoltimi osumljenci, in Klobucharjeva si je zaradi nekdanje službe po krivici ali ne najverjetneje zaprla tudi pot do podpredsedniške kandidature. Biden mora ohraniti veliko podporo temnopoltih in tega najverjetneje ne bo tvegal z izbiro Klobucharjeve.