'Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država'

"To bo zgodovinski vrh, saj praznujemo 75-letnico najuspešnejšega zavezništva v zgodovini. Vendar pa ne bomo samo praznovali, ampak bomo sprejemali tudi pomembne odločitve za prihodnost na področju obrambe in odvračanja, podpore Ukrajini in poglobitve partnerstev, predvsem z našimi partnericami v azijsko-pacifiški regiji," je ob prihodu na osrednji del tridnevnega zasedanja, ki je zanj zadnji, povedal Stoltenberg.

Glede nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo je povedal, da na vrhu pričakuje sprejetje celovitega svežnja, sestavljenega iz petih delov.

Eden od teh delov je Natovo poveljstvo, namenjeno usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Drugi element je dolgoročna zavezanost pomoči Ukrajini. V svežnju so še napovedi dodatne vojaške pomoči, tudi na področju zračne obrambe, ter dvostranski varnostni sporazumi med državami članicami in Ukrajino.

Poleg tega vključuje vzpostavitev novega centra za usposabljanje na Poljskem, s katerim želijo zagotoviti interoperabilnost med Natovimi in ukrajinskimi silami.

"Vseh pet elementov skupaj obenem predstavlja močan most do ukrajinskega članstva v Natu. Prepričan sem, da bodo vse zaveznice ponovile svojo zavezanost temu, da bo Ukrajina postala članica Nata," je povedal generalni sekretar. Pojasnil je, da pogajanja o delu sklepne izjave glede članstva Ukrajine še potekajo.

Druga pomembna tema zasedanja je okrepitev izdatkov, ki jih države članice namenjajo za obrambo. Stoltenberg je poudaril, da bo letos dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ali več za obrambo namenilo 23 od 32 članic.

To pa je tudi eden od razlogov, zakaj je prepričan, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica ne glede na izid novembrskih volitev, na katerih se bosta pomerila sedanji predsednik iz vrst demokratov Joe Biden in republikanski kandidat Donald Trump.

Kritike iz ZDA oziroma s strani bivšega predsednika Trumpa so se namreč nanašale predvsem na to, da druge zaveznice za obrambo namenjajo premalo sredstev. V zadnjih letih se je to po Stoltenbergovih besedah precej spremenilo.

Med razlogi za to, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica, je izpostavil še, da je močan Nato tudi v varnostnem interesu Washingtona. Obenem tako državljani kot člani ameriškega kongresa iz obeh strank podpirajo članstvo ZDA v zavezništvu.

Predstavniki držav članic naj bi se medtem že dogovorili o besedilu, ki ga bodo morali voditelji še uradno potrditi. V njem po navedbah tujih tiskovnih agencij piše, da je ukrajinska pot do članstva v Natu nepovratna. V besedilu po neuradnih informacijah poudarjajo, da bo Ukrajina povabilo v zavezništvo prejela, ko se bodo s tem strinjale vse države članice in ko bodo izpolnjeni pogoji.

Obenem naj bi se članice dogovorile, da bodo v prihodnjem letu Kijevu namenile vojaško pomoč v višini 40 milijard evrov. Toliko na letni ravni namenjajo že od začetka ruske invazije. Stoltenberg si je sicer v mesecih pred vrhom prizadeval, da bi Nato podal večletno finančno zavezo glede pomoči Ukrajini.

Spregovoril tudi Biden 

Vrh je v dvorani Andrew Mellon, kjer je 12 ustanovnih članic 4. aprila 1949 podpisalo severnoatlantsko pogodbo, slovesno odprl ameriški predsednik Joe Biden.

Pozdravil je povečanje porabe držav članic zveze Nato za obrambo, odhajajočemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu pa je izročil največje civilno odlikovanje ZDA - predsedniško medaljo svobode.

"V letu 2020, ko sem bil izvoljen za predsednika ZDA, je le devet članic zveze Nato porabljalo za obrambo dva odstotka BDP. Letos jih bo najmanj 23," je dejal Biden in dejal, da je Nato močnejši kot takrat, ko je mandat nastopil Stoltenberg. Ta je položaj prevzel leta 2014, oktobra pa ga bo nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.

V kratkem a odločnem nagovoru je zatrdil, da je zveza Nato "močnejša kot kdajkoli", se pa je zaradi vojne v Ukrajini znašla v prelomnem trenutku. "Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država," je dejal. "Rusija ne bo prevladala. Prevladala bo Ukrajina," je zatrdil in napovedal novo pomoč državi v obliki dodatnih sistemov zračne obrambe.

Ukrajina bo glavna tema tridnevnega vrha Nata, ki se ga udeležujejo tudi slovenski premier Robert Golob v spremstvu zunanje ministrice Tanje Fajon in obrambnega ministra Marjana Šarca.

Slovenska delegacija se je po slovesnosti udeležila sprejema, ki ga je za predstavnike slovenske in ameriške gospodarske, politične in kulturne skupnosti v Združenih državah Amerike priredil Iztok Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu. Premier je izpostavil je dolgo pot Slovenije od samostojnosti do danes, ko obeležujemo 75. obletnico zavezništva in 20. obletnico članstva Slovenije v zvezi NATO.

"Danes ne praznujemo le obletnice zavezništva, temveč prijateljstvo med obema narodoma," je dejal in dodal, da je Slovenija ponosna, da je že drugič v svoji mladi zgodovini nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov – tudi s podporo Združenih držav Amerike. "Velikost in moč države nista pomembni. Pomembno je, da si delimo skupen cilj, to sta blaginja in demokracija za cel svet," je poudaril.

V nadaljevanju nagovora je predsednik vlade izpostavil uspehe Slovenije na gospodarskem področju. "Pred nami je svetla prihodnost. Moja zahvala gre vsem, ki v Združenih državah Amerike ohranjate slovensko kulturo in identiteto, s čimer še bolj poglabljate vezi med obema narodoma."

Pred uradnim začetkom Vrha zveze NATO je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon včeraj sodelovala na okrogli mizi z naslovom Iz vizije v dejanja: ženske, mir in varnost v zavezništvu'. "Sodelovanje žensk bistveno izboljša rezultate v mirovnih pogajanjih. Kar 35 odstotkov več možnosti je, da bo mirovni dogovor trajal vsaj 15 let dlje, če so vanj vključene ženske. Več žensk pomeni več miru, zato Slovenija odločno podpira prenovljeno politiko zavezništva na področju Agende za ženske, mir in varnost (Women, Peace, Security - WPS), ki bo potrjena na vrhu NATO v Washingtonu. Naša verodostojnost je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešni smo pri izvajanju Agende za ženske, mir in varnost. Zavezništvo ima tu potencial, da prevzame vodilno vlogo in v Sloveniji, ki je močna zagovornica WPS, se veselimo uresničitve te pomembne agende," je ob robu okrogle mize poudarila ministrica Fajon.

Minister Šarec pa je pred vrhom v Washingtonu položil venec k spomeniku neznanemu vojaku na pokopališču Arlington.

Letošnji vrh Nata poteka v znamenju obeležitve 75. obletnice zavezništva, njegovih ključnih dosežkov in sedanjih ter bodočih izzivov. Voditelji držav članic Nata bodo sicer v prihodnjih dneh razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini, možnostih za pridružitev Ukrajine zavezništvu ter krepitvi obrambne in odvračalne drže zavezništva.

V četrtek bo potekalo zasedanje članic zveze Nato s partnerji iz Indijsko-pacifiške regije, zasedanje Severnoatlantskega sveta z Ukrajino, premier Golob pa ima na sporedu bilateralno srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Na vrhu bodo predvidoma potrdili novo pobudo za usklajevanje zahodne pomoči Kijevu in zavezo, da bodo prihodnje leto Ukrajini namenili za 40 milijard evrov vojaške pomoči.