Vrha so se preko videokonference udeležili številni državni voditelji, med drugim francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz ter predsedniki Finske, Poljske, Latvije in Slovaške.
Udeležili se ga je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da bo Ukrajina povrnila nadzor nad polotokom, kar bo, kot je dejal, pomagalo pri vzpostavitvi "svetovnega reda in zakonov". Po njegovih besedah bi bila poteza vrnitve Krima Ukrajini hkrati tudi največji protivojni korak. "Vse se je začelo s Krimom in s Krimom se bo tudi končalo," je dejal in ponovil prepričanje, da bo to prineslo mir in stabilnost v regiji, Evropi in celem svetu.
Vsi predstavnik držav in organizacij so se vrha udeležili preko videokonference, z izjemo poljskega predsednika Andrzeja Dude, ki je svetovne voditelje pozval, naj si ne zatiskajo oči pred rusko agresijo. "Krim je bil, je in bo del Ukrajine, kot je Gdansk del Poljske, Nica del Francije, Köln del Nemčije in Rotterdam del Nizozemske," je dejal Duda.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je mednarodno skupnost pozval, naj ne pokaže "niti šibkosti in duha kompromisa" v odnosu do Rusije. "Ne smemo biti šibki, ker gre za svobodo vseh nas in za mir na vseh krajih našega planeta."
Podporo Ukrajini je izrazil tudi avstrijski zunanji Alexander Schallenberg, ki je Ukrajini obljubil nadaljnjo podporo pri prizadevanjih za ozemeljsko celovitost. "Nezakonita priključitev Krima je izvirni greh ruske vojne proti Ukrajini," je dejal Schallenberg. V času priključitve Krima leta 2014 "nismo povsem razumeli, da je to le vrh ledene gore ruskih destruktivnih in agresivnih načrtov proti Ukrajini," je priznal. Zunanji minister je zahteval, da grozodejstva in vojni zločini ne ostanejo nekaznovani.
Vrha se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je tudi nagovoril udeležence. Ponovno je potrdil neomajno podporo Republike Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ob tem je Rusijo pozval, naj takoj in brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine.
Izpostavil je tudi vpliv vojne v Ukrajini na varnost v Evropi, še posebej na Zahodnem Balkanu in poudaril nujnost širitve EU. Ob tem je pozdravil nedavno odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatke in izrazil željo, da se ta status podeli tudi Bosni in Hercegovini. Pahor je nagovor sklenil z zagotovilom, da bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila politično, ekonomsko in humanitarno podporo.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ustanovljen avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje.
Gre za pobudo Zelenskega, ki ima po letošnji ruski agresiji na njegovo državo še poseben pomen. Udeleženci mednarodne platforme bodo na srečanju sprejeli skupno deklaracijo, so sporočili iz urada predsednika republike.
Od nezakonite ruske priključitve Krima marca 2014 na vzhodu Ukrajine potekajo spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinskimi silami. Rusija je nato 24. februarja letos napadla Ukrajino in sprožila najhujši konflikt v Evropi v zadnjih desetletjih.
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.