"Že od začetka prihodnjega leta potrebujemo enotnost med ZDA in Evropo. To enotnost potrebujemo za dosego miru," je ob prihodu na srečanje z evropskimi voditelji dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki meni, da ZDA in Evropa lahko le skupaj ustavita ruskega predsednika Vladimirja Putina in rešita Ukrajino.
Na vprašanje, ali bi lahko Evropa sama podprla Ukrajino, če bi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ustavil pomoč, pa je Zelenski dejal, da je "težko podpreti Ukrajino brez ameriške pomoči". Dodal je, da bo o tem govoril s Trumpom, ko bo ta v Beli hiši.
Zelenski je glede današnjih pogovorov še dejal, da se bodo osredotočili na okrepitev pomoči Ukrajini, predvsem na zaščito njenega energetskega sektorja. Ukrajinski predsednik naj bi po pričakovanjih pozval k dodatni vojaški podpori njegovi državi.
Zelenski se je že v sredo zvečer pred vrhom EU v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in več evropskimi voditelji. Govorili so o nujni okrepitvi vojaške in gospodarske podpore Ukrajini, je na družbenem omrežju X zapisal Rutte po srečanju.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je pred današnjim zasedanjem poudaril, da je Evropa "pripravljena narediti vse, kar je potrebno, in toliko časa, kot je potrebno", da podpre Ukrajino. "Zdaj v vojni, v prihodnosti v miru," je dodal.
Costa je tudi opozoril, da je v Ukrajini na kocki prihodnost Ukrajincev in Evropejcev. "Mednarodno pravo mora prevladati in invazija mora biti premagana," je dodal.
"Nekega dne vas želimo pozdraviti tukaj kot članico Evropske unije," je še zatrdil Costa v navzočnosti Zelenskega.
Današnji pogovori o nadaljnji podpori Ukrajini bodo potekali tudi v znamenju negotovosti pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo, ki bi lahko zmanjšal ameriško pomoč Ukrajini. Prihodnji odnosi z ZDA, vključno s trgovinskimi, bodo sicer ena od tem današnje razprave voditeljev članic unije o vlogi EU v svetu.
Golob: Z novo ameriško administracijo bo nastopila priložnost za premirje v Ukrajini
Z novo ameriško administracijo pod vodstvom republikanca Trumpa bo nastopila priložnost za premirje v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je pred današnjim zasedanjem Evropskega sveta povedal premier Robert Golob. Dodal je, da bo šele po nastopu premirja čas za razpravo o pogojih miru in morebitnem pošiljanju mirovnih sil v Ukrajino.
"Zagotovo bo takoj v začetku prihodnjega leta z nastopom ameriške administracije nastopil nov moment. In ta moment velja izkoristiti za to, da bi dosegli premirje tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu," je Golob povedal ob prihodu na vrh EU, v ospredju katerega so nadaljnja podpora Ukrajini in prihodnji odnosi z ZDA po vrnitvi Trumpa v Belo hišo.
Menil je, da bo šele po uveljavitvi premirja primeren čas za pogovore o miru in pogojih miru, pa tudi o morebitnem pošiljanju evropskih mirovnih sil v Ukrajino za podporo pri ohranjanju premirja.
"Mislim, da lahko ta razprava zares nastopi šele, ko bo premirje vzpostavljeno in ko bomo videli, kaj sta se strani dogovorili. Tako da se mi zdi malo prezgodaj za to razpravo," je povedal glede razprav o pošiljanju evropskih mirovnih sil v Ukrajino.
Evropski svet in slovenska vlada o tem po njegovih besedah še nista razpravljala. "Slovenija se bo vedno zavzemala za mir. Karkoli bo v službi miru in dogovorjeno za pogajalsko mizo, mislim, da bo tudi pot, ki jo bo Slovenija podprla," je še dejal.
Ob nastopu premirja pa mora Evropa Ukrajini ponuditi jasno evropsko perspektivo, je še menil Golob in pojasnil, da to pomeni konkretne korake na področju vključevanja Ukrajine v EU.
"Tukaj ima Slovenija tudi prek naše komisarke Marte Kos zelo veliko in tudi odgovorno nalogo, kako pripeljati Ukrajino v evropsko družino. Gre za plemenit cilj, ki ni na noben način povezan z zaostrovanjem s komer koli in je v resnici usmerjen izrazito v humanitarni aspekt," je povedal.
Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo bi lahko poleg na ameriško pomoč Ukrajini vplivala tudi na trgovinske odnose med ZDA in EU. Golob glede priprav EU in Slovenije na vrnitev republikanca na položaj ameriškega predsednika meni, da je najbolje počakati, da nova administracija začne delo.
"Mogoče skušamo vsi skupaj preuranjeno sklepati na podlagi delnih izjav. Moja izkušnja iz neposrednega stika z nekaterimi predstavniki, vključno z bodočim predsednikom, je precej drugačna od predstave, ki sem jo imel na podlagi medijskih poročil," je slovenski premier povedal o pričakovanjih glede nove ameriške administracije. S Trumpom sta govorila ob robu otvoritve obnovljene katedrale Notre Dame v Parizu v začetku meseca.
Na dnevnem redu vrha imajo še dogajanje v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada in razmere v širši regiji Bližnjega vzhoda.
V sredo je Bruslju potekal vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem so govorili predvsem o postopnem vključevanju držav iz regije v evropski notranji trg.