Na vrhu Brdo–Brioni izrazili željo, da bi bil proces širitve EU hitrejši

"Postopno širjenje Evropske unije ni le tema naših srečanj, temveč je tema desetletja. Napredek proti članstvu v EU se upočasnjuje, medtem ko se izzivi, s katerimi se sooča nepopolna Evropska unija, povečujejo. To je zaskrbljujoče. Evropska integracija je pot do vizije združene Evrope, ki je združena v svoji raznolikosti," je poudarila predsednica Nataša Pirc Musar v svojem uvodnem nagovoru v Tivtu.

Pirc Musarjeva je skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem gostila 13. srečanje voditeljev procesa Brdo–Brioni. Na srečanju so bili v ospredju vprašanje širitve Evropske unije, krepitev regionalne stabilnosti ter povezljivost.

Poleg širitve EU so voditelji procesa Brdo–Brioni obravnavali vprašanja bega možganov, predvsem med mladimi, ki zapuščajo regijo. "Vprašanje mladih, ki zapuščajo regijo, ni nekaj, kar lahko zanemarimo. Neuspeh pri reševanju tega problema bo vplival na pripravljenost regije na prihodnost – v vseh vidikih življenja," je opozorila Pirc Musarjeva. 

Milatović je na novinarski konferenci izpostavil, da je bil letošnji vrh še ena priložnost za enotno sporočilo, da EU ni celovita brez Zahodnega Balkana. Dodal je, da širitev EU ni samo potreba, ampak geopolitični in celo moralni imperativ glede na številne izzive na globalni ravni. Globoko je tudi prepričan, da bo uspeh Črne gore, za katero verjame, da bo postala članica EU do leta 2028, spodbuda za vse ostale države v regiji in da bo pomenil korak naprej za celoten Zahodni Balkan.

Večkrat je poudaril pomen regionalne stabilnosti, ki da je odvisna od dobrososedskih odnosov, spodbujanje dialoga pa je po njegovem prepričanju vedno del rešitve.

Pirc Musarjeva je medtem izpostavila, da sta Slovenija in Hrvaška državi, ki najbolj goreče in intenzivno podpirata pridružitveni proces držav Zahodnega Balkana. Kot je še dejala, si Slovenija želi, da bi bil ta proces hitrejši. "Kolegi iz držav Zahodnega Balkana so nam povedali, in to kritiko sprejemam z veliko odgovornostjo, da mora tudi EU preprosto storiti več, da bo ta postopek hitrejši," je dejala. 

Slovenija zato skupaj z Nemčijo dela na "izjemno pomembnem projektu" odločanja s kvalificirano večino na določenih področjih zunanje politike v Svetu EU, je poudarila. "Na več primerih držav kandidatk smo lahko videli, kaj pravica do veta oziroma soglasnost, ki je potrebna pri določenih odločitvah, pomeni za določene države članice kandidatke. Predlog Slovenije in Nemčije ter še nekaterih istomislečih držav je, da bi se vsaj posamezna poglavja lahko odpirala s kvalificirano večino, torej ne s soglasjem," je pojasnila.

Milanović je za pobudo Brdo–Brioni danes dejal, da ni samo proces, temveč oblika komunikacije med ljudmi in državami. EU pa je opozoril, da bodo države, ki pristopajo k Uniji, izgubile potrpljenje, "če bodo čakali tako dolgo, kot čakajo". Vlogo Hrvaške in Slovenije Milanović sicer vidi v tem, da države Zahodnega Balkana opogumljata, da ne obupajo.

Pirc Musarjeva je današnje pogovore sicer označila kot vsebinsko polne in dodala, da se niso izognili niti temam, ki so jih začeli lani, kot sta izseljevanje mladih in podnebne spremembe. "Podnebne spremembe in varstvo okolja nista le postavki na dnevnem redu. Gre za vprašanje našega preživetja. Skupaj moramo okrepiti prizadevanja za oblikovanje močnih politik za omilitev in boj proti podnebnim spremembam," je dejala. 

V imenu vseh gostiteljev vrha je izrazila sožalje prizadetim v poplavah v Bosni in Hercegovini ter obenem izpostavila solidarnost med državami v regiji, saj so vse takoj ponudile pomoč. Dodala je, da zelo težko sprejme, da ne bi zmogli sodelovanja, pogovorov in solidarnosti tudi na drugih političnih področjih.

Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Črne gore udeležili tudi predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva BiH Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, makedonska predsednica Gordana Siljanovska-Davkova in kosovska predsednica Vjosa Osmani. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića na vrhu ni bilo, naj bi se pa po besedah Milatovića udeležil delovnega kosila.

V skupnem dokumentu, sprejetem na vrhu, so znova poudarili pomen dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja kot ključnih pogojev za stabilnost in napredek regije. Zavezali so se tudi nadaljnjim reformam, krepitvi strateškega dialoga z EU ter izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan.