Na volitvah v Pensilvaniji slavil mrtev kandidat

Kot poroča časnik New York Daily News, so mu volivci v 32. okrožju Pensilvanije namenili več kot 85 odstotkov glasov.

Anthony "Tony" DeLuca je okrožje Allegheny v kongresu Pensilvanije zastopal vse od leta 1983 in je bil tako državni kongresnik z najdaljšim stažem. 9. oktobra je umrl zaradi limfoma, nato pa ni bilo dovolj časa, da bi spremenili glasovnice, zato je na njih ostal naveden kot demokratski kandidat.

Za ta sedež se sicer ni potegoval noben republikanec, tako da je bila njegova edina nasprotnica kandidatka Zelenih Queonia Livingston, ki pa je prejela le 14 odstotkov glasov.

"Čeprav smo ob izgubi predstavnika Tonyja DeLuce globoko užaloščeni, pa smo ponosni, da so volivci znova izkazali svoje zaupanje vanj in v njegovo zavezanost demokratskim vrednotam, s tem ko so ga posthumno izvolili," so izid torkovih volitev v tvitu pokomentirali demokrati v predstavniškem domu Pensilvanije.

V okrožju bodo morali zdaj razpisati nove volitve, na katerih bodo odločali, komu bo pripadel sedež DeLuce.

To sicer ni prvi primer, da je bil na volitvah v ZDA izvoljen mrtev kandidat. Verjetno najbolj slaven primer doslej je bila izvolitev demokrata Mela Carnahana leta 2000 za predstavnika Missourija v ameriškem zveznem senatu, čeprav je ta tri tedne pred tem umrl v letalski nesreči.

Biden slavi zmago demokracije, Trumpa republikanci pozivajo k umiku

Demokrati na čelu z Bidnom so zadovoljni, ker ni prišlo do tako imenovanega republikanskega rdečega vala, ko bi opozicijska stranka v skladu z zgodovinsko tradicijo vmesnih volitev osvojila trdno večino v obeh domovih kongresa. Na strani tokratnih "zmagovalcev" torkovih vmesnih volitev pa je povsem drugače in republikanska stranka se namesto slavja po zmagi zapleta v notranji boj, v katerem so na eni strani nekdanji predsednik Donald Trump in njegovi privrženci, na drugi pa ostali predstavniki stranke.

Senatna tekma sicer še ni odločena in tako kot leta 2020 se lahko zgodi, da bo o večini odločal drugi krog volitev v Georgii, kjer v zelo izenačenem boju moči merita demokratski kandidat Raphael Warnock in republikanski Herschel Walker.

Vodilni republikanski politiki ter komentatorji medtem Trumpa pozivajo, naj ne razglasi predsedniške kandidature za leto 2024, ker bi lahko s tem ponovno, kot s trditvami glede ukradenih volitev leta 2020, spodbudil demokrate in neodvisne volivce h glasovanju. Neodvisni analitiki menijo, da so demokrati dosegli velik uspeh samo s tem, da je "njihov jez zadržal napovedani republikanski cunami" na volitvah ob visoki inflaciji in s predsednikom, ki nima visoke javne podpore.

Predsednik Joe Biden je na novinarski konferenci po volitvah dejal, da je pripravljen sodelovati z republikanskimi kolegi. "Američani so dali jasno vedeti, da pričakujejo, da bodo tudi republikanci sodelovali z mano," je dodal. Njegov demokratski predhodnik Barack Obama je moral po prvih vmesnih volitvah priznati prepričljiv poraz, podobno je doživel Trump leta 2018. Biden pa se bo zapisal v zgodovino kot neobičajen predsednik, ki je kljub nizki podpori pričakovan poraz na vmesnih volitvah uspel preprečiti.

Republikanci medtem napovedujejo, da bodo ob prevzemu predstavniškega doma sprožili preiskave Bidnove vlade in njegove družine, kar pa predsednika ne skrbi. "Američani bodo te preiskave videli in obravnavali kot komedijo," je dejal. "Mediji in komentatorji so napovedovali ogromen republikanski val, ki ga ni bilo," je dodal Biden.

Obenem je priznal, da so volivci izkazali razočaranje, kar razume, vendar pa vztraja pri svoji politiki. "Ničesar ne bom bistveno spreminjal," je dejal in razložil, da je za prepoznavanje pozitivnih učinkov njegovih politik, kot je financiranje infrastrukturnih projektov in omejevanje cen zdravil na recepte, potreben čas.

Glede morebitne nove predsedniške kandidature leta 2024 se 79-letni Biden menda še ni odločil. Dejal je, da bo to družinska odločitev. "Kandidirati nameravam, vendar pa se mi z najavo ne mudi," je dejal. Analitiki predvidevajo, da bo to storil prihodnje leto.

Večina Američanov si sicer njegove ponovne kandidature ne želi. Anketa AP ugotavlja, da jih je 58 odstotkov proti, med drugim tudi zaradi njegove starosti. Anketa potrjuje tudi razlog njegove zmage leta 2020, saj je manjši delež anketiranih dejal, da so volili Bidna zaradi njega samega, več pa je bilo tistih, ki so volili zanj zato, ker so bili proti Trumpu.

Trump pa se je po vmesnih volitvah znašel v težavah, saj je več kandidatov z njegovo podporo doživelo poraz. Konservativni časnik New York Post je ob tem nekdanjega predsednika pozval, naj se umakne iz politike, pravi pa tudi, da so njegovi kandidati zmagali le tam, kjer bi "večina volivcev proti demokratu izbrala tudi truplo".

Del republikanske stranke se očitno želi posvetiti prihodnosti brez Trumpa. Namesto tega si številni podporniki obetajo predsedniško kandidaturo guvernerja Floride Rona DeSantisa, ki je v torek na guvernerskih volitvah prepričljivo premagal demokratskega nasprotnika Charlieja Crista.

Ameriška demokracija, ki se je pred dvema letoma skoraj zlomila, je tako na tokratnih vmesnih volitvah predstavila popoln odraz razdeljenega naroda, ki ne zaupa svojim voditeljem in se ni pripravljen poenotiti na novi poti, piše ameriška mreža CNN.