Na Rabu 80-obletnica osvoboditve taboriščnikov, italijanskih predstavnikov ni bilo

Italijansko koncentracijsko taborišče na Kamporskem polju je sodilo med najhujša italijanska koncentracijska taborišča. V njem je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih okoli 15.000 Slovencev in Hrvatov ter 3360 Judov. Najmanj 1490 Slovenk in Slovencev je v nečloveških razmerah v taborišču tudi umrlo.

Slovesnosti ob 80-obletnici osvoboditve taboriščnikov, sta se udeležili tudi predsednica Slovenije in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Predsednica republike je v govoru spomnila, da nam mora biti koncentracijsko taborišče na Rabu v večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in fašističnega nasilja. Po njenih besedah je potrebno sprotno opozarjanje na "grozljive zdrse v smer nespoštovanja sočloveka", ki jih tudi dandanes nedostojno kažejo redki, a glasni posamezniki in skrajne politične stranke povsod po svetu, tudi v Evropi.

Fašistična ideologija je po njenih besedah skušala, s ciljem raznarodovalne politike in razčlovečenja, poteptati sanje, ponos in ljubezen do doma in naroda vseh internirancev, med katerimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Vendar pa nevzdržne razmere niso strle duha teh ljudi.

Zato je njihov boj tako zelo pomemben pokazatelj širšega boja proti zlu ter pokazatelj enotnosti in sožitja med narodi, je dejala Pirc Musarjeva, ki je bila skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem slavnostna govornica.

Žal pa lahko v Evropi 80 let kasneje ponovno vidimo, da miroljubnost, sožitje, dostojanstvo, vladavina prava in človekove pravice niso samoumevni, je opozorila. Zato je po njenem še toliko bolj pomembno, da na mednarodni ravni ohranjamo sodelovanje med narodi, da se v mednarodnih forumih in organizacijah izmenjujejo mnenja ter usklajujejo pogledi držav, ob upoštevanju mednarodnega prava in načel mirnega reševanja sporov.

Po prepričanju Pirc Musarjeve je za našo prihodnost zelo pomembno, da ne pozabimo na trpljenje naših prednikov, predvsem pa na zgodovinska dejstva in pričevanja o preteklih dogodkih ter okrutnih dejanjih fašizma in nacizma.

Kot je ob tem poudarila, je naša dolžnost, da pozitivne vrednote prenašamo na mlade. "Prihodnje generacije bodo lahko gradile pravičen in razvojno naravnan svet le, če se bodo zavedale tudi preteklih napak, temnih plati in zablod človeštva," je dejala. Predsednica je tudi izrazila veselje, da je Slovenija skupaj s Hrvaško pristopila k obnovi spominskega parka in vojnega grobišča Kampor.

Današnja slovesnost je potekala na spominskem pokopališču žrtev taborišča v Kamporju. Iz Slovenije sta se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman. Kot je ob tem na omrežju X zapisala Fajon, "ne smemo in ne bomo pozabili na grozote fašizma". To je po njenih besedah ultimativna zaveza, ki ji moramo slediti v spoštovanju človekovega dostojanstva.

Kljub pozivu predsednikov največjih združenj borcev in antifašistov v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem pa se današnje slovesnosti ni udeležil italijanski predsednik Sergio Mattarella, na kar so se odzvali tudi v stranki Levica.

Po njihovem mnenju neudeležba Mattarelle potrjuje, da so bile geste nekdanjega predsednika Boruta Pahorja pred leti "napaka, ki ni vodila k spravi, ampak k afirmaciji italijanskega revizionizma".