Ljudska stranka (PP), ki jo vodi Alberto Nunez Feijoo, bo v spodnjem domu parlamenta imela predvidoma 136 poslancev, socialisti premierja Pedra Sancheza pa 122. Glede na zadnje volitve novembra 2019 je PP tako pridobila 47 sedežev, socialisti pa dva.
Dve največji tradicionalni stranki bosta tako znova vodilni sili v 350-članskem kongresu, a nobena izmed njiju nima jasne poti do parlamentarne večine, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Nacionalistični Vox je glede na volitve 2019 poslabšal rezultat in se mu obeta 33 sedežev, 19 manj kot v sedanjem parlamentarnem sklicu.
Koalicija levih strank Sumar, ki velja za naravnega potencialnega zaveznika socialistov, naj bi medtem dobila 31 sedežev. Leva stranka Podemos, neke vrste predhodnica naveze Sumar, je na volitvah v 2019 prišla do 35 sedežev.
Skupaj bi tako desni pol imel 169 sedežev, sedem manj od absolutne večine (176). Levi pol pa bi nabral 153, torej 19 manj od večine. Ostalih 27 sedežev si bodo razdelile manjše, večinoma regionalne stranke.
Feijoo napovedal oblikovanje vlade
"Prevzemam odgovornost za oblikovanje vlade v skladu z večinsko voljo Špancev in prosim, da nihče ne bi želel ovirati Španije," je po razglasitvi izidov zbranim v prestolnici sporočil konservativni vodja Nunez Feijoo. Prepričan je, da mora mandat za oblikovanje vlade prejeti zmagovalka volitev, torej njegova PP.
"Španci vedo, da smo se povzpeli iz druge največje stranke do stranke z največ glasovi. Upam, da to ne bo začetek obdobja negotovosti v Španiji," je Feijoo dejal svojim podpornikom.
PP lahko računa na podporo konservativne UPN, regionalne stranke iz pokrajine Navara in koalicije strank s Kanarskih otokov, s čimer pa bo imela še naprej štiri glasove premalo za večino.
Teoretično bi podporo PP lahko iskala tudi pri konservativni baskovski PNV, ki pa je vnaprej napovedala, da ne bo v koaliciji s stranko Vox, ki zagovarja ukinitev regionalnih avtonomij.
Slavijo tudi socialisti
Sanchez je kljub porazu lahko bil zadovoljen z dejstvom, da je njegova stranka v nasprotju s pričakovanji celo povečala število poslancev.
"Nazadnjaški blok, ki je želel izničiti ves napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih štirih letih, je propadel," je dejal svojim podpornikom in jim sporočil, da je še naprej pripravljen voditi državo.

Socialisti bi si z glasovi levih in sredinskih strank iz Katalonije, Baskije in Galicije lahko zagotovili 172 glasov podpore, za večino pa bi morali prepričati še poslance katalonske JxCat.
Če v prvem krogu glasovanj kandidat za premierja ne zbere absolutne večine, v drugem krogu zadostuje že navadna večina. V tem primeru bi lahko JxCat Sanchezu omogočila nov mandat že s tem, da bi se njenih sedem poslancev vzdržalo glasovanja. Ta načrt se zdi malo verjeten, potem ko je voditeljica te stranke Miriam Nogueras v volilni noči sporočila, da v nobenem primeru ne namerava pomagati Sanchezu.
Hipotetično bi se torej lahko oblikovala tudi manjšinska vlada in sprotna projektna povezovanja. Glede na izide pa niso izključene niti skorajšnje ponovne volitve. Tako se je zgodilo tudi v 2019, ko so morali Španci na volitve dvakrat, aprila in novembra.
Kljub vročini in poletnim počitnicam volilna udeležba višja kot na prejšnjih volitvah
Španci so na predčasne volitve odšli zaradi velikega poraza socialistov na nedavnih regionalnih volitvah. Premier Sanchez se je za volitve odločil kljub dejstvu, da je Španija ravnokar prevzela predsedovanje Svetu EU.
Številni so kritizirali Sanchezovo odločitev o izvedbi volitev sredi poletja, ko v več delih države temperature dosegajo 40 stopinj Celzija, veliko Špancev pa je trenutno na počitnicah.
Udeležba je bila kljub temu nekoliko višja kot leta 2019, saj je svoj glas oddalo več kot 70 odstotkov upravičencev, še navaja EFE.
Volilna kampanja je bila po mnenju analitikov precej umazana in je igrala bolj na čustva kot se ukvarjala z dejanskimi izzivi države. Tudi zato naj bi, kot je to primer v kar nekaj razvitih državah, prispevala k poglabljanju političnega razkola v državi.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.