Dokler je bil na položaju predsednika, tožba ni mogla naprej, vendar pa zdaj ni več predsednik. Zvezni sodnik Lewis Kaplan je tako pretekli teden odločil, da je zavlačevanja dovolj in da mora Donald Trump podati izjavo pod prisego.
Kaj točno je Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago povedal odvetnikom tožnice, zaenkrat ni znano, so pa pravni analitiki ugibali, da se bo verjetno skliceval na peti amandma k ustavi, ki ščiti pred samoobtožbo. Pred leti je sicer Trump izjavil, da se prav na ta amandma običajno sklicujejo kriminalci.
Trump je sicer pred dnevi obtožbe E. Jean Carroll znova označil za laži, kar mu utegne škoditi. Doslej so ga namreč njegovi odvetniki branili s tem, da je obtožbe javno zanikal, ko je bil na položaju predsednika in kot tak zaščiten pred civilnimi tožbami. Po uradni dolžnosti ga je moralo zagovarjati celo pravosodno ministrstvo.
V objavi na svojem družbenem mediju je Trump pred dnevi zapisal, da gre za prevaro in laž. "Čeprav tega ne bi smel povedati, bom. Ta ženska sploh ni moj tip," je o 78-letni Carrollovi zapisal Trump in ponovil, da celo sama nima pojma, na kateri dan, teden, mesec, leto in celo desetletje naj bi se ta t. i. dogodek zgodil.
Carrollova sicer trdi, da jo je Trump posilil v garderobi trgovine Bergdorf & Goodman na 5. aveniji na Manhattnu čez cesto od Trumpovega stolpa. To naj bi se zgodilo v 90. letih prejšnjega stoletja, tožnica se ne spomni natančnega datuma, je pa obdržala obleko, na kateri naj bi bili sledovi Trumpove DNK. Sodišče vzorca DNK od njega še ni zahtevalo.
Doslej se je izkazalo, da je lagal o tem, da tožnice še sploh nikoli ni srečal, saj ima Carrollova njuno skupno fotografijo z ene od zabav. Sojenje se bo začelo predvidoma 6. februarja na zveznem sodišču v New Yorku.
Še pred tem bo Carrollova vložila tožbo proti Trumpu zaradi posilstva, kar ji omogoča spremenjeni newyorški zakon, ki je za spolne zločine odpravil zastaralni rok.
Zvezni sodnik ugotovil, da je Trump zavestno lagal o volilnih prevarah
Zvezni sodnik v Kaliforniji David Carter odloča v pravnem sporu med kongresnim odborom, ki preiskuje napad Trumpovih privržencev na kongres 6. januarja lani, in nekdanjim Trumpovim odvetnikom Johnom Eastmanom, ki odboru noče predati zahtevanih informacij oz. sporočil med njim in Trumpom. Eastmanu je že ukazal predajo večine sporočil, nekaj pa je pustil zaupnih.
V sredo pa je ukazal, da odboru preda še 33 dodatnih sporočil, ker da so del kaznivih dejanj, povezanih s Trumpovim spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020. "Elektronska sporočila med Eastmanom in Trumpom dokazujejo, da je bivši predsednik vedel, da številke o volilnih prevarah, ki jih je navajal, niso resnične, vendar jih je ponavljal naprej," je odločil sodnik. Sporočila po sodnikovem prepričanju dokazujejo, da je bil namen Trumpovih obtožb zavlačevanje oz. oviranje potrditve volilnega izida v kongresu 6. januarja.
Kongresni odbor je doslej v svoji preiskavi in na javnih zaslišanjih nazorno pokazal, da je Trump zavračal poraz na volitvah z laganjem o volilnih prevarah.
Njegovi odvetniki so najprej poskušali s tožbami, ki pa so padale na sodiščih vse do vrhovnega, nakar so se domislili, da podpredsednik ZDA Mike Pence v svoji formalni vlogi 6. januarja ne bi potrdil volilnih izidov po posameznih državah. Pence pri tem ni hotel sodelovati, Trumpovi privrženci pa so nato napadli kongres.
Bo zveznim preiskovalcem dovolil ponovno preiskavo Mar-a-Laga?
Pravna ekipa Donalda Trumpa pa medtem tehta, ali naj zveznim agentom dovoli, da se vrnejo v rezidenco Mar-a-Lago, so za CNN dejali neimenovani viri. S tem bi preiskovalcem omogočili nadzorovano preiskavo ter tako zadostili zahtevam ministrstva za pravosodje, da se vrnejo vsi občutljivi vladni dokumenti.
Ministrstvo za pravosodje je v zasebnih pogovorih s Trumpovo ekipo in sodnih vložkih jasno povedalo, da verjame, da Trump ni upošteval sodnega poziva iz maja, ki je ukazal vrnitev vseh dokumentov, ki so bili označeni kot tajni, ter da manjka še več vladnih evidenc. FBI je sicer avgusta zasegel skoraj 22.000 strani teh dokumentov.
A vrnitev uradnikov v Trumpovo rezidenco je le ena od možnosti, ki jih tehta pravna ekipa nekdanjega ameriškega predsednika. Za zdaj tako še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev. "Odvetnika ameriškega ministrstva za pravosodje je tvegano povabiti na kosilo, kaj šele nazaj v Mar-a-Lago," je po poročanju ameriškega medija dejala oseba blizu Trumpu.
Trump je sicer pomočnikom in zaveznikom pred kratkim nakazal, da je odprt tudi za manj kontradiktoren pristop do pravosodnega ministrstva – takšen, ki bi lahko hitro rešil vprašanje dokumentov. Kljub temu nekdanji ameriški predsednik še vedno trdi, da so zapisi, ki jih je ob koncu svojega predsedovanja vzel s seboj, njegova osebna last – argument, ki ga njegova ekipa navaja tudi na sodišču.
"Splošno prepričanje v Trumpovem svetu je, da gre tu le za veliko hrupa za nič. Prej ko je to zaključeno, bolje bo," je za CNN dodal neimenovani vir. Trump naj bi po poročanju vira svojim zaveznikom tudi dejal, da si želi iti naprej.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.