Na pogreb Benedikta XVI. se odpravljajo številni državniki, verniki se poslavljajo

Pogreb Benedikta XVI., ki je umrl na silvestrovo v 96. letu starosti, bo na željo pokojnika "slovesen, a preprost", a kljub temu brez primere v zgodovini. Prvič se bo namreč zgodilo, da bo pogrebne slovesnosti vodil naslednik umrlega papeža. Papež Frančišek bo tudi imel zadnjo besedo glede podrobnosti pogrebnega obreda, ki se bo začel v četrtek dopoldne. Ob papežu, ki bo zaradi težav s kolenom med pogrebnimi slovesnostmi večinoma sedel, bosta predvidoma dekan kardinalskega zbora, kardinal Giovanni Battista Re, ter državni sekretar Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin.

Po pravilih, ki veljajo v Vatikanu, morajo papeža pokopati v štirih do šestih dneh po njegovi smrti. V nasprotju s pogrebi aktualnih papežev pri Benediktu XVI. ne bo devetdnevnega žalovanja. Prav tako ne bo volitev novega papeža, saj je Benedikt XVI. leta 2013 kot prvi papež po 600 letih odstopil s položaja, na katerem ga je nasledil sedanji papež Frančišek.

Zaslužni papež bo po svoji želji pokopan v kripti bazilike svetega Petra, v tamkajšnji nekdanji grobnici Janeza Pavla II., čigar posmrtne ostanke so ob njegovi beatifikaciji leta 2011 prenesli v zgornji del bazilike. Benediktove posmrtne ostanke bodo tja položili takoj po pogrebni slovesnosti. Ni pa še znano, ali bodo ob zaprtju krste papežu čez obraz pogrnili belo svileno ruto, kar je običaj pri pogrebih papežev.

Ker Benedikt XVI. ni bil aktualni papež, njegov pogreb ne bo državniški. Na njem pričakujejo okoli 70.000 vernikov in cerkvene dostojanstvenike, pa tudi državnike in kronane glave. Naj bi bili pa na pogrebu le dve državni delegaciji, italijanska in nemška. Iz Slovenije se bodo pogreba po napovedih udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Iz Nemčije, domovine pokojnega papeža, pričakujejo predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, kanclerja Olafa Scholza in bavarskega ministrskega predsednika Markusa Söderja, italijansko delegacijo pa naj bi vodil predsednik države Sergio Mattarella. Po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi na pogreb prišla tudi belgijski kralj Filip in žena nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa Sofia.

Pričakujejo tudi portugalskega predsednika Marcela Rebela de Souso, poljskega predsednika Andrzeja Dudo ter delegacijo ekumenskega patriarhata s sedežem v Istanbulu. Avstrijo bo na željo sedanjega predsednika Alexandra Van der Bellna zastopal prejšnji predsednik Heinz Fischer, ki je državo vodil v času pontifikata Benedikta XVI. Pogreba se bosta udeležila tudi madžarski premier Viktor Orban in predsednica Katalin Novak.

Hongkonške oblasti so udeležbo na pogrebu odobrile tudi 90-letnemu upokojenemu hongkonškemu kardinalu Josephu Zenu, ki so ga maja lani aretirali zaradi domnevnih kršitev spornega zakona o nacionalni varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogrebna maša bo potekala na Trgu svetega Petra v Vatikanu, kjer so v ta namen postavili poseben oltar. Pripravili so tudi stole za vernike in več velikih platen, na katerih bodo lahko spremljali pogrebne slovesnosti.

Verniki se množično poslavljajo od zaslužnega papeža

V baziliki svetega Petra se lahko verniki poslovijo od ponedeljka do srede zvečer. Prvi dan se je mimo odra, na katerem je truplo Benedikta XVI. v rdeče-zlatem oblačilu in z zlato obrobljeno škofovsko kapo, po podatkih Vatikana sprehodilo 65.000 ljudi. Med prvimi, ki so se poslovili od njega, sta bila v ponedeljek italijanska premierka Giorgia Meloni in predsednik Sergio Mattarella, davi pa nekdanji italijanski premier Matteo Renzi.

V Sloveniji se bodo zaslužnega papeža spomnili v petek z mašo v ljubljanski stolnici, od srede do petka pa bo na apostolski nunciaturi v Ljubljani odprta žalna knjiga. Slovenski škofje so ob smrti Benedikta XVI. že v soboto povabili slovenske katoličane, naj se se pokojnega papeža spomnijo v molitvi.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij se v Vatikanu tudi drugi dan vijejo dolge vrste ljudi, ki prihajajo z vseh koncev Italije in tudi iz tujine.

Na Bavarskem rojeni Joseph Ratzinger je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005, na položaju je nasledil Janeza Pavla II. Osmi Nemec na čelu katoliške cerkve in drugi papež, ki ni bil Italijan, v skoraj 500 letih, je izbral ime Benedikt v čast svetemu Benediktu, začetniku zahodnega meništva iz 5. stoletja. Zaradi šibkega zdravja je odstopil 28. februarja 2013 in s tem odprl pot za izvolitev svojega argentinskega naslednika, papeža Frančiška.

Po odstopu je Benedikt XVI. postal zaslužni papež in živel v relativni osami v vatikanskem samostanu, prvič v zgodovini pa sta sočasno živela dva papeža. Že več mesecev je bilo znano, da je Benedikt XVI. fizično šibak in da komaj govori. Njegovo zdravje se je močno poslabšalo prejšnji teden, nekaj dni pred smrtjo.

Tudi v nekdanji nadškofiji Benedikta XVI. maša zadušnica za pokojnega papeža

Münchensko-freisinško nadškofijo je vodil med letoma 1977 in 1982. Mašo zanj bo vodil sedanji nadškof, kardinal Reinhard Marx. Josephu Ratzingerju za čas, ko je bil nadškof v münchensko-freisinški nadškofiji, očitajo neprimerno ravnanje v zvezi s spolnimi zlorabami otrok. Lani objavljeno poročilo odvetniške družbe razkriva, da takrat zavestno ni ukrepal v štirih primerih zlorab otrok s strani duhovnikov. Nekdanji nadškof in zaslužni papež je po objavi poročila prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja. "V katoliški cerkvi sem imel velike odgovornosti. Še toliko večja je moja bolečina zaradi zlorab in napak, ki so se zgodile na teh različnih mestih v času mojega mandata," je zapisal februarja lani.

Poročilo med drugim tudi razkriva, da je bil duhovnik, ki naj bi zagrešil več spolnih zlorab otrok, premeščen iz nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija v münchensko-freisinško nadškofijo. Z vlogo nadškofa Ratzingerja se zdaj ukvarja tudi sodišče. Na deželnem sodišču v Traunsteinu poteka postopek civilne tožbe proti Ratzingerju, ki ga je sprožila ena od žrtev duhovnika zaradi suma prikrivanja zlorab. Tiskovni predstavnik sodišča je za dpa v ponedeljek potrdil, da se bo postopek nadaljeval tudi po smrti Benedikta XVI.