Na Nizozemskem pozivajo: Pustite listje na tleh. Pa je to res dobra ideja?

Odpadlo listje je kot sneg: nekaterim prinaša neizmerno veselje, drugim pa skrbi in delo. Vsaj slednjega so se občani nizozemskega Eindhovna letos rešili. Mestne oblasti jih namreč pozivajo, naj listja iz parkov, vrtov in zelenic ne odstranjujejo. 

Predstavnik tamkajšnjega mestnega sveta Martijn van Gessel je razložil, da želijo spremeniti predstave ljudi o tem, kako naj bi bili videti javni prostori. "Ljudje so bili dolgo časa prepričani, da je treba travo redno kositi, listje pobirati, da mora vse biti čisto in urejeno. Toda v parkih je bolje, če pustimo listje ležati, kjer je," je dejal, poroča The Guardian. 

Ni treba, da je vedno vse do potankosti urejeno, je za njim ponovil tudi direktor socialnega podjetja Ergon, ki skrbi tudi za urejenost eindhovenskih parkov, Raymond van de Sande. Prepričan je, da pomagamo okolju, če odpadlega listja ne odstranimo. "Če pustimo, da naravni procesi potekajo po svoje, vidimo, da to prinaša številne prednosti, ne le na področju ekologije in biotske raznovrstnosti. Manj je plevela, poleti so manjše potrebe po vodi. Ko dežuje, manj vode odteka v odtoke," je naštel.  

Meščane tudi spodbujajo, naj listje, ki so ga odstranili s svojih ulic in dvorišč, zberejo in odložijo v za to namenjene zabojnike, da bi ga kompostirali in naslednje leto uporabili za gnojenje rastlin v mestu. 

Listje naj leži v gozdu, ne v parkih

Pa je tak pristop res popolnoma brez pasti? Slovenski strokovnjaki z Biotehniške fakultete se ne strinjajo. Na naša vprašanja so odgovarjali prof. dr. Stanislav Trdan, strokovnjak za področje fitomedicina, doc. dr. Jure Čop, strokovnjak za področje travništva, doc. dr. Rok Mihelič, strokovnjak za področje kompostiranja in prof. dr. Helena Grčman, strokovnjakinja za področje onesnaževanja tal.

Zamisel se jim ne zdi dobra, pravijo, saj ima puščanje lista na zelenicah lahko negativne učinke na travno rušo. "Res je, da ima puščanje listja na mestu lahko pozitivne vidike za okolje: zaprt krogotok hranil in upočasnjeno razgradnjo organske mase ter posledično zadrževanje ogljika, vendar je to proces, ki je primeren in se dogaja v gozdu, kjer nimamo travne ruše, ampak redko podrast," so pojasnili. 

Da lahko travna ruša normalno uspeva, je namreč treba listje odstraniti. V nasprotnem primeru se bo zredčila, pojavila se bodo gola mesta in sčasoma tudi plevel, naštevajo. "Ker v urbanem okolju zaradi prometa, industrije in drugih virov tla pogosto vsebujejo več potencialno nevarnih onesnažil (težke kovine, PAHi ...), bi povečevali tudi možnost prenosa teh snovi v človeka, predvsem otroke, ki po zelenicah tečejo in se igrajo," so opozorili. 

Poleg tega je puščanje odpadlega listja na zelenicah, vrtovih in parkih neustrezen ukrep tudi z vidika problematike nekaterih škodljivcev drevja v urbanem okolju. Kot primer so navedli listnega zavrtača divjega kostanja, ki v razvojnem stadiju bub prezimuje v odpadlem listju. "Zato ravno odstranjevanje (sežig, kompostiranje, globoko zakopavanje idr.) odpadlega listja v jeseni priporočamo kot enega od najustreznejših ukrepov za zmanjševanje škodljivosti te vrste v prihodnjem letu," svetujejo. 

Najbolj ustrezno je kontrolirano kompostiranje 

Če listje zgolj zložimo v kup na robu jase, zelenice, lahko razgradnja traja več mesecev ali celo leto, medtem ko se pri strokovno vodenem kompostiranju proces konča v kakšnih dveh mesecih, pravijo sogovorniki. 

V prvem primeru je razgradnja v različnih delih gmote različna. "Pri vrhu je pogosto pomanjkanje vlage, v sredini in pri dnu pa prihaja do pomanjkanja kisika in do anaerobnih procesov fermentacije in gnitja, kar podaljša proces. Obenem pa tak naravni postopek ne zagotavlja dovolj visoke temperature, da bi prišlo do higienizacije – uničenja patogenih mikroorganizmov (npr. nekaterih plesni, ki lahko okužijo rastline) in semen  plevelov ali vegetativnih delov, ki lahko poženejo plevelne poganjek," pojasnjujejo. 

Temu se izognemo s strokovno vodenim kompostiranjem, pri katerem se uravna razmerja med hranili in organsko snovjo ter skrbi za ustrezno vlago, zračnost in temperaturo. "Strokovno najbolj ustrezno je torej listje z javnih zelenic pograbiti, odstraniti in kontrolirano kompostirati v profesionalni kompostarni," zaključujejo strokovnjaki.