Madžarska: boj za zmago na nedeljskih volitvah bo napet

Vse od leta 2010 ima vlada Viktorja Orbana v parlamentu dvotretjinsko večino, ki ji je omogočila sprejetje nove ustave in zakoreninjenje neliberalne krščanske identitetne politike, po mnenju mnogih doma in v tujini pa tudi spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev ter sprejetje volilne reforme, pisane na roko velikim, ki so že na oblasti in hočejo tam ostati.

Volivce Orban in njegova stranka Fidesz od sredine februarja nagovarjata s številnimi plakati, ki med drugim prikazujejo mlado mater, kako pestuje in varuje nedolžnega otroka. Z njimi ljudi pozivata, naj rečejo ne vsemu, kar bi lahko ogrozilo otroke – tako propagandi LGBTIQ kot nevarnemu vpletanju v vojno v Ukrajini in posledično tudi kandidatom opozicije.

Opoziciji, ki je bila dolga leta povsem razklana, tako na osebni ravni kot ideološko, je lani uspelo združiti moči in povezala se je za skupnim kandidatom, nestrankarskim konservativnim županom mesta Hodmezovasarhely Petrom Markijem-Zayem, ki obljublja ustavne spremembe, obnovo svobode in vladavine prava ter vrnitev Madžarske "na pravo stran zgodovine".

Za Markijem-Zayem stoji šest zelo različnih strank, večinoma proevropskih in levo-liberalnih, a med njimi je tudi skrajno desni Jobbik. Poznavalci njihovo poenotenje v zavezništvo Enotno za Madžarsko označujejo kot ključno, z njim pa se prvič po desetletju odpirajo realne možnosti za zamenjavo oblasti.

Hkrati z volitvami vladni referendum o LGBTIQ, ki naj bi mobiliziral konservativne volivce

Da bi mobiliziral svoje podpornike, je Orban julija lani napovedal izvedbo referenduma o zaščiti otrok pred propagando LGBTIQ. Kasneje je vlada formalno vložila zahtevo za razpis referenduma, ustavno sodišče mu je pritrdilo, v parlamentu pa je bil sprejet zakon, ki je omogočil izvedbo referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami, kar je bilo na Madžarskem pred tem prepovedano.

Ko se bodo v nedeljo odpravili na volišča, bodo tako volivci odgovarjali tudi na vprašanja glede pouka o spolni usmerjenosti v javnih šolah ter omejevanja medijskih vsebin, ki vplivajo na spolni razvoj otrok in jim predstavljajo možnosti spremembe spola.

Gre za temo, povezano s tradicionalnimi družinskimi vrednotami in na drugi strani stigmatizacijo skupnosti LGBTIQ ter njenih "kozmopolitskih zaveznikov", ki je tipična za populistično politiko polariziranja med "nami" in "onimi", ocenjuje Renata Uitz s Srednjeevropske univerze (CEU) na Dunaju.

Formalno gledano je referendum povsem nepotreben. Njegov poglaviten namen je mobilizirati konservativne volivce in obenem opozicijo prisiliti v nehvaležno vlogo, ko mora poleg volilne voditi še kampanjo proti referendumu in v njej ljudi pozivati, naj volijo proti zaščiti svojih otrok in vnukov, dodaja Renata Uitz.

Podobno kot spor z Brusljem tudi vojna v Ukrajini Orbanu pri volivcih ne škodi

Odnosi med Brusljem in Budimpešto so v zadnjih letih spričo zaradi sporov glede spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter neodvisnosti medijev in sodstva šli s slabega na slabše. A kot opozarja politični analitik Joseph Bebel z ameriškega Inštituta za študije diplomacije, številni Madžari v tem sporu podpirajo Orbana in Fidesz, saj ju vidijo kot branilca njihove tradicionalno konservativne identitete pred vmešavanjem "evropske levice".

V ta kontekst je v finalu predvolilnega boja februarja "padla" vojna v sosednji Ukrajini, zaradi katere je opozicija dobila novo priložnost za mobilizacijo proti Orbanu in okrepila opozorila, da bodo tokratne volitve ključna izbira "med Vzhodom in Evropo".

V njen prid govorijo tako dolgoletno prijateljevanje Orbana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in pritok ruskega kapitala na Madžarsko, med drugim v nuklearko Paks, kot tudi vzporednice med njunima avtoritarnima slogoma vladanja. Marki-Zay je premierja med drugim označil za Putinovega "plačanca in služabnika".

Premierjev odziv na ukrajinsko krizo je bil "previdno umerjen" in za zdaj bolj ali manj v soglasju z EU in zvezo Nato. Kritike zaradi zavračanja ukrepov, kot sta transport orožja v Ukrajino čez ozemlje Madžarske in embargo na ruske energente, od katerih je Madžarska odvisna bolj od večine drugih evropskih držav, medtem zavrača, a kot zatrjuje, zato, ker je moralno odgovoren lastnim ljudem in mora ščititi njihove interese – v nasprotju z opozicijo, ki da želi Madžarsko potegniti v škodljivo vojno in daje prednost interesom drugih.

Očitno je bil pri tem uspešen, saj ruska invazija, po anketah sodeč, ni na novo zarisala "bojnih linij" v razklani madžarski družbi in ni bistveno spremenila razmerij moči.

Kot sicer opozarjajo bilten Politico, EUobserver in Euronews ter več drugih medijev – madžarski provladni mediji medtem pridno širijo prorusko propagando, s tem ko med drugim postavljajo pod vprašaj pravico Ukrajincev do lastne države, pozivajo k odstopu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in prikrito podpirajo rusko agresijo.

Sporne spremembe volilnega sistema bi lahko zagotovile ponovno zmago Fidesza

Kritiki Orbanu očitajo, da je na oblasti tako dolgo ostal tudi zaradi sprememb volilne zakonodaje, pristranskega spreminjanja mej volilnih okrožij, vladnega obvladovanja medijskega prostora in širjenja vpliva nad vsemi ključnimi institucijami države. Volitve so zato postajale vse manj legitimne.

Temu je ob volitvah leta 2014 in 2018 pritrdila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), letos pa so se ti pomisleki še okrepili. Urad Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice je zato tokrat na Madžarsko poslal več kot 200 mednarodnih opazovalcev.

Opozicija je lani jeseni prvič po več kot desetletju v nekaterih anketah celo prevzela vodstvo pred Fideszom, a so se razmerja moči kasneje spet izenačila, nato pa se postopoma nagnila v korist vladajočih – tudi po krivdi same opozicije, ki večkrat ne more skriti razlik in nesoglasij v lastnih vrstah, piše Politico.

Za nedeljo se sicer še vedno napoveduje tesna bitka, a sodeč po različnih anketah, se Fideszu obeta nekaj odstotnih točk več. Zaradi spornih posegov v volilni sistem pa bi opozicija po ocenah strokovnjakov za večino v parlamentu potrebovala tri- do štiriodstotno prednost pred Fideszom, piše EUobserver.

Avstrijska tiskovna agencija APA sicer opozarja, da ima opozicija še velike rezerve med volivci, ki so bili v anketah neodločeni, in da bi lahko njihova uspešna mobilizacija bistveno vplivala na končni izid.

O tem bo na koncu koncev v nedeljo odločalo okoli osem milijonov volilnih upravičencev, ki bodo izbirali 199 članov enodomnega parlamenta. 106 jih bodo izbrali neposredno v volilnih okrajih po večinskem sistemu, pri čemer je za zmago dovolj že relativna večina glasov, zato ni drugega kroga. Preostale pa bodo izbirali posredno s strankarskih list oziroma po proporcionalnem sistemu.

Kot je zapisal ameriški New York Times, je Orbanov vzpon na oblast zaznamoval začetek obdobja avtoritarnega populizma v Evropi, če bo zdaj padel, pa bi lahko zaznamoval tudi začetek njegovega konca.