Na kocki milijoni in okrevanje: bo 25 članic EU zaobšlo uporni Poljsko in Madžarsko?

Bruselj razmišlja o načinih, kako bi lahko nadaljeval ustanovitev sklada EU za oživitev gospodarstva po pandemiji covida-19, in to brez sodelovanja Madžarske in Poljske, ki ne želita privoliti v idejo, da je izplačilo evropskega denarja pogojevano s spoštovanjem vladavine prava. 

Tako pravijo viri pri Evropski komisiji. Kot poroča Financial Times, je visoki uradnik še dejal, da želijo države na ta način državi prisiliti, da popustita pri vetu, ki blokira 1850 milijard evrov težak sveženj, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje.

Zaenkrat kaže, da nobena stran ne namerava popustiti. "V sporu glede proračuna in svežnja ni načrta B," pravi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Niti portugalski premier Antonio Costa ne namerava spreminjati dogovora z Evropskim parlamentom, potem ko bo njegova država z januarjem od Nemčije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU.

Financiranje "iz rok v usta"?

Kljub precej trdim stališčem pa je EU v precejšnjih težavah. Če ta mesec ne bo dogovora, se bo EU na podlagi proračuna za predhodno leto vrnila k neposrednemu financiranju. Oziroma denarni tok bi tekel po načelu "iz rok v usta", medtem ko bi vsi novi programi – vključno z nepovratnimi sredstvi državam, ki jih je pandemija najbolj prizadela, in naložbe v prehodu na nizkoogljično digitalno gospodarstvo – zamujali. 

Če proračun za naslednje leto ni pravočasno sprejet, začne v skladu z evropsko zakonodajo veljati določilo začasnih dvanajstin, po katerem se vsako proračunsko poglavje financira mesečno. Gre za sistem, ki so ga v Uniji nazadnje uporabili leta 1988, ponovne uvedbe pa si – še posebej v aktualni situaciji – ne želi nihče.

Prav zato Poljska in Madžarska računata, da imata preostale države v pesti. A ne le bruseljski viri, tudi številni analitiki menijo, da najbrž le ni čisto tako. 

Alternative in sporočila

Politico, ki ocenjuje, da gre koncept vladavine prava obema državama tako zelo v nos, ker želita njuni vladi izkoristiti izredne razmere na področju javnega zdravja, da bi lahko še naprej nekaznovano spodkopavali evropske demokratične vrednote, vidi vsaj tri možne scenarije obvoda okoli samovolje Viktorja Orbana in njegovega poljskega kolega. 

Nekdanji belgijski premier Guy Verhofstadt, vodilni liberalec v Evropskem parlamentu, je predlagal ustanovitev sklada za oživitev gospodarstva v obliki "okrepljenega sodelovanja med skupino zainteresiranih držav" – kar je v skladu z Lizbonsko pogodbo EU.

Nizozemski premier Mark Rutte pa je na glas razmišljal celo možnosti ponovne vzpostavitve EU brez Madžarske in Poljske ali o izvajanju celotnega svežnja ukrepov za oživitev zunaj obstoječih pogodb s sporazumom med 25 drugimi vladami.

Izkušeni evropski pravniki sicer pravijo, da je vsaka od teh poti polna pravnih težav. Pogodba namreč določa, da vsako okrepljeno sodelovanje "ne sme spodkopati notranjega trga ali gospodarske, socialne in teritorialne kohezije" ter da mora "spoštovati pristojnosti, pravice in obveznosti tistih držav članic, ki v njem ne sodelujejo".

Predvsem pa je še naprej potrebno soglasje 27 držav članic, ko gre za prevzem skupnega zadolževanja za sanacijski sklad.

Možno je sicer ustvariti samostojen namenski instrument z vplačanimi nacionalnimi garancijami za izposojo denarja, kot so to storile države evroobmočja, ko so ustanovile Evropski mehanizem za stabilnost, reševalni sklad evroobmočja za članice, ki izgubijo dostop do finančnih trgov. Toda to bi naložilo dodatne obveznosti nacionalnim bilancam držav članic in s tem izničilo namen vzvoda. 

Kljub preprekam na obzorju pa analitiki menijo, da bi 25 preostalih držav vendarle moralo začeti postopek ustanavljanja sklada brez Madžarske in Poljske in jima s tem poslati jasno sporočilo.  

Čeprav gre za skrajno možnost, zanjo obstaja precedens. Leta 2011, ko je preživetje enotne evropske valute viselo na nitki, je britanski premier David Cameron vseeno izrekel veto. 

Ogorčeni nad njegovo taktiko kazanja mišic so partnerji iz EU obšli Britanijo in fiskalni dogovor sprejeli kot medvladno pogodbo nekaj tednov kasneje. Samo Češka se je postavila na stran Združenega kraljestva, ostali so se podpisali pod sporazum, Evropska komisija pa je bila izvršiteljica. Analitiki menijo, da so takšni obvodi lahko pogosto dobra taktika izvajanja političnega pritiska na preračunljive partnerje.

Od pravnega k političnemu instrumentu?

Poljska in Madžarska se medtem ne vdata. Prepričani sta, da sta tarča preračunljivega napada – kot v prispevku za Euractiv znova ugotavlja György Schöpflin, nekdanji evropski poslanec madžarske vladajoče stranke Fidesz. "Vsi mislimo, da vemo, kaj je pravna država, pa je res tako? Kot že ime pove, gre za niz pravnih načel – domneva nedolžnosti, celovitost dokazov, brez dvojnih meril, neodvisnost sodstva itd. To je pravilno, ko gre za zakonitost. Toda v zadnjih nekaj letih se je v EU pojavila politična pravna država. To je instrument političnega pritiska," piše.   

Ta premik v pomenu pravne države ima zgodovino, vztraja. "Začelo se je z izjavo štirih zunanjih ministrov leta 2013, da bi moral obstajati nov mehanizem pravne države 'za zaščito temeljnih vrednot'. To je bil način, kako poskušati spremeniti pogodbe brez spremembe pogodb. Okvir pravne države je bil objavljen 11. marca 2014, tik pred volitvami v Evropski parlament, zato takrat ni pritegnil posebne pozornosti. Kljub temu je pravna služba Sveta ugotovila, da okvir nima pravne podlage," nadaljuje.   

Je pa to zvita politična taktika, še vztraja, saj nihče ne bo javno rekel, da je proti vladavini prava. Poljska in Madžarska zdaj počneta prav to, čeprav trdita, da nasprotujeta "političnemu konceptu" vladavine prava. S tem sicer ne ogrožata le lastne demokracije, ampak tudi EU. In čeprav se državama doslej nihče ni odločneje zoperstavil, za Bruselj ostaja veliko vprašanje, kaj bi pomenilo novo popuščanje. Pa tudi, kaj bi za prihodnost povezave pomenile rešitve, ki teh dveh držav sploh ne vključujejo.