Ekipa arheologa Takeshija Inomate z univerze v Arizoni je najdišče locirala že pred tremi leti, ko so z letalom preverili območje in s posebnimi laserskimi postopki (Lidar) določili morebitna arheološka najdišča, ki jih je moč določiti tudi pod bujno vegetacijo mehiškega juga.
Največji med najdenimi kompleksi je 3000 let stari Aguada Fenix, ki stoji na platoju dolgem 1,4 kilometra in širokem 400 metrov. "Po naših podatkih je to doslej najstarejši in tudi največji kompleks majevskih stavb, ki je bil razkrit. Gre tudi za največje predkolumbovske ostanke v tej regiji," je za znanstveno revijo Nature povedal Inomata.
Na vprašanje, kako to, da tega niso odkrili že prej, je po poročanju National Geographica odgovoril: "To je dokaj težko razložiti. Ko hodiš po območju, nimaš občutka, kako ogromna je ta struktura. Je več kot devet metrov visoka, a horizontalne dimenzije so tako velike, da višine sploh ne opaziš."
Celotni volumen strukture po njegovih ocenah znaša najmanj 3.681,190 kubičnih metrov, kar je več od Velike oz. Keopsove piramide v Egiptu, največje in najstarejše piramida v Gizi (2.583,283 kubičnih metrov) Izračunal je tudi, da bi takšno strukturo več kot šest let moralo graditi 5.000 ljudi.
Plato je bil namenjen širokim množicam ljudi
Arheologi so prepričani, da se je gradnja platoja začela najkasneje okrog leta 1000 pred našim štetjem, a že leta 750 pred našim štetjem naj bi bil kompleks tudi zapuščen. To je mnogo pred razcvetom majevske kulture, ki je svoj vrhunec doživela v obdobju med leti 200 in 800 našega štetja.
Trdijo tudi, da je bil plato v nasprotju s kasnejšimi slavnimi majevskimi piramidami namenjen širokim množicam ljudi. Kasnejša gradnja piramid namreč prostorsko kaže na to, da je bila namenjena le eliti majevske družbe.
"Sklepamo, da gre za nekakšno obredno središče, prostor, kjer so se ljudje zbirali in opravljali obrede, ki si jih lahko samo zamišljamo," je še dejal Inomata. V bližini strukture niso odkrili nobenih stanovanjskih stavb, ki bi nakazovale na to, koliko ljudi je živelo na območju. Inomata pa predvideva, da so ljudje v tistem času postopoma že opuščali življenja lovcev in nabiralcev, ter se osredotočali na gojenje koruze - dokazi o tem so bili najdeni tudi na tej lokaciji.
"Velikost strukture je ogromna," je ocenil tudi arheolog Jon Lohse, ki preučuje zgodovino tega območja, ni pa sodeloval pri najdbi. Najdba po njegovih besedah nedvomno kaže na napredno sposobnost sodelovanja ljudi, verjetno na močno egalitaren način, ki je tudi sicer značilen za zgodnje družbe na območjih Majev.
Inomata se s tem strinja in meni, da je platformo zgradila skupnost brez neke močne družbene hierarhije.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.