Na Hrvaškem ukinili večino brezplačnih toplih obrokov za žrtve potresa

Na oglasni deski v naselju stanovanjskih zabojnikov v Glini so prebivalce obvestili, da s ponedeljkom toplega obroka ne bodo več deležni tisti, ki imajo v svojih začasnih namestitvah možnost priprave hrane. Lokalne oblasti v Glini so pojasnile, da so zmanjšali število toplih obrokov z namenom, da bi jih razdelili tistim, ki jih kot žrtve potresa najbolj potrebujejo.

Omenili so, da so tople obroke doslej redno prejemali tudi tisti, ki niso izgubili stanovanjskih objektov v lanskem potresu, nekateri pa so s toplimi obroki hranili svoje domače živali.

Župan Gline Ivan Janković je za več hrvaških medijev v ponedeljek dejal, da bodo topli obrok zagotovili vsem prebivalcem, ki nimajo pogojev, da bi jed pripravili. "Strinjam se, da je vprašanje občutljivo, a ne vidim razloga, da tisti prebivalci, ki so zaposleni in imajo to možnost, ne bi sami kuhali. Zakaj bi jim davkoplačevalci zagotavljali topli obrok?" je dejal Janković za današnji Jutarnji list.

Uporabniki pomoči izpostavljajo, da bodo novi ukrepi vsekakor vplivali na življenjski standard tistih z nizkimi pokojninami in tudi tistih, ki so manj mobilni in so jim topli obrok prinesli na dom pripadniki Rdečega križa in socialnih služb. Mnogi, ki živijo v stanovanjskih zabojnikih, ki so opremljeni z mini kuhinjami, pa opozarjajo, da kuhanje v takšnih prostorih ni primerno, posebej v zimskem času, ko zaradi vremenskih pogojev ni možno prezračevanje in se v zabojniku kondenzira para.

Potres z magnitudo 6,2 je Petrinjo stresel konec decembra lani. Žarišče silovitega je bilo po podatkih seizmoloških služb tri kilometre od mesta Petrinja oziroma okoli 46 kilometrov jugovzhodno od Zagreba. Večina stavb v središču Petrinje je bila deloma ali v celoti porušenih. 

Država je od takrat porabila več kot 30 milijonov kun (štiri milijone evrov) za dnevne tople obroke za žrtve potresa. S časom se je dnevno število toplih obrokov zmanjšalo z 9000 na 2200, ker se je zmanjšala tudi potreba, je pojasnil tiskovni predstavnik nacionalnega štaba civilne zaščite za popotresno obnovo Mladen Pavić. Prebivalce popotresnih območjih najbolj skrbi, ker se prenova, ki jo napoveduje država, še ni začela. Poleg sisaško-moslavške županije na organizirano popotresno konstrukcijsko obnovo že več kot letno dni čakajo tudi v Zagrebu.

Hrvaška vlada je leto dni po sprejetju zakona o obnovi ugotovila, da je zakon neizvedljiv zaradi administrativnih ovir, ki zaustavljajo sanacijo škode. Prejšnji teden se je končala javna razprava o spremembah zakona, ki naj bi ga v parlamentu sprejeli novembra.