Na Hrvaškem največ novih okužb, na Poljskem pa največ smrti v enem dnevu

V zadnjih 24 urah so na Poljskem potrdili 27.887 novih okužb z novim koronavirusom, vendar porast pripisujejo tudi kasnejšemu poročanju o primerih med velikonočnim koncem tedna. Več kot tri četrtine postelj v poljskih bolnišnicah je zasedenih, tudi tistih s podporo pri dihanju.

Na Hrvaškem so v minulih 24 urah potrdili 3.217 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 36 bolnikov s covidom-19, je podatke objavil nacionalni štab civilne zaščite. Današnje število novih primerov je najvišje od 18. decembra lani, ko so jih potrdili 3.272. Zdravstvene oblasti so predlagale nadaljevanje cepljenja s cepivom AstraZenece brez omejitev.

Na Poljskem, ki ima 38 milijonov prebivalcev, je doslej umrlo 56.000 covidnih bolnikov, potrdili pa so skoraj 2,5 milijona okužb z novim koronavirusom. Razmere so trenutno še posebej težke v južni rudniški regiji Šleziji, od koder so zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj morali covidne bolnike prepeljati v druge regije.

Da bi zajezili širjenje okužb, so na Poljskem do 18. aprila zaprte šole, športne in kulturne dejavnosti, pa tudi nenujne trgovine.

Na Hrvaškem trenutno 12.767 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom 

V bolnišnicah se zdravi 1756 covidnih bolnikov, od katerih jih 171 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev.

V sosednji državi so do srede zvečer porabili 533.409 odmerkov Pfizerjevega, AstraZenecinega in Moderninega cepiva. Cepili so 432.601 ljudi, od tega 100.808 z dvema odmerkoma.

V Zagrebu so danes nadaljevali z bolj množičnim cepljenjem starejših od 65 let in kroničnih bolnikov. V ta namen so zagotovili 30.000 odmerkov AstraZenecinega cepiva.

Od naročenih 1500 ljudi se jih je v sredo, ko so začeli z organiziranim cepljenjem na zagrebškem velesejmu, cepilo 783. Hrvaški mediji poročajo, da se številni niso odzvali zaradi strahu pred stranskimi učinki cepiva britansko-švedskega podjetja AstraZeneca. Obenem so na Reki v sredo cepili 1400 ljudi, večinoma s cepivom AstraZenece.

Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) je sicer danes priporočil nadaljevanje uporabe cepiva AstraZeneca v boju proti epidemiji covida-19. Kot so pojasnili, se strinjajo s sredinim stališčem Evropske agencije za zdravila (Ema), da so koristi od cepljenja z AstraZenecinim cepivom občutno večje od tveganja s stranskimi učinki, saj cepivo učinkovito ščiti pred bolnišničnim zdravljenem in smrtjo.

V Italiji pospešujejo cepljenje proti covidu-19, v Genovi po novem cepijo tudi ponoči 

V Genovi so odprli prvi cepilni center v državi, v katerem bodo od ponedeljka do sobote cepili do 2. ure zjutraj. "To je prvi center v Italiji, v katerem cepijo tudi ponoči. Cepljenje skušamo čim bolj pospešiti," je ob začetku cepljenja ponoči povedal predsednik dežele Ligurija Giovanni Toti.

Predstavnik zasebne zdravstvene ustanove Casa della Salute, v kateri cepijo ponoči, Marco Fertonani pa je povedal, da so "pripravljeni cepiti 24 ur na dan". S podaljšanjem delovnika bodo lahko na dan namesto 1000 cepili 1500 ljudi. Cilj je, da bi na teden cepili 8500 ljudi.

Cepljenje proti covidu bodo skušali v slovenski zahodni sosedi pospešiti tudi z možnostjo cepljenja v podjetjih. O cepljenju zaposlenih na delovnem mestu so se dogovorili italijanska vlada in socialni partnerji.

Iz mesta Biella v deželi Piemont pa medtem poročajo o uvedbi preiskave okoli 60 posameznikov, ki naj bi preskočili vrsto pri cepljenju. Med njimi so tudi odvetniki in nekateri direktorji podjetij, poročajo italijanski mediji. To naj bi se zgodilo januarja, ko so v Italiji cepili samo zdravstvene delavce.

V Turčiji prek 50.000 novih okužb z novim koronavirusom, največ doslej

V sredo so poročali o več kot 54.000 novih okužbah z novim koronavirusom, kar je največ v enem dnevu od začetka epidemije. Umrlo je še 276 covidnih bolnikov.

Država s približno 83 milijoni prebivalcev ima težave z zajezitvijo porasta okužb, odkar je marca sprostila omejitvene ukrepe. Zato je znova uvedla nekatere ukrepe, med drugim nočno prepoved gibanja ob koncih tedna na bolj ogroženih območjih, vključno z Istanbulom in Ankaro.

Turško zdravniško združenje (TTB) krivdo za vnovično naraščanje števila okužb pripisuje vladi predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kritik je bil sam Erdogan med drugim deležen zaradi prirejanja shodov v natrpanih dvoranah.

Od začetka pandemije so v Turčiji potrdili več kot 3,6 milijona okužb, umrlo je skoraj 33.000 covidnih bolnikov. Doslej so v državi razdelili več kot 18 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19.

Argentina ob naraščanju okužb zaostruje omejitvene ukrepe

Argentina v luči vse višjega števila okužb z novim koronavirusom uvaja dodatne protikoronske ukrepe. Gibanje bo ponoči prepovedano med polnočjo in 6. uro. Bari in restavracije se bodo zapirali že ob 23. uri. Zunaj se ne bo več smelo družiti več kot 20 ljudi, zaprli bodo nekatera zbirališča, kot so igralnice in klubi. S sredstvi javnega prometa bodo lahko potovali le zaposleni v nujnih sektorjih.

Novi ukrepi bodo veljali od petka do 30. aprila, in sicer za prebivalce urbanih območij, kot so Buenos Aires z okolico, širše območje Cordobe, Mendoze in nekaj drugih mest. Skupno bodo zajeli okoli 26 od 45 milijonov Argentincev. V preostalih regijah naj bi guvernerji sprejeli lastne ukrepe za zmanjšanje tveganja za prenos okužb.

V državi so že sicer od decembra zaprte meje, zbiranja na domovih pa so prepovedana. Zaprte so tudi plesne dvorane in telovadnice.

Argentinski predsednik Alberto Fernandez, ki je v izolaciji, ker je tudi sam okužen, je odločitev o strožjih proticovidnih ukrepih v sredo sprejel po že drugem dnevu rekordno visokega števila novih primerov. V državi, kjer živi približno 45,2 milijona prebivalcev, so namreč poročali o več kot 22.000 novih okužbah v predhodnih 24 urah, potem ko so dan prej zabeležili prav tako dotlej rekordnih več kot 20.800 primerov.

Skupno so doslej v državi potrdili 2,4 milijona okužb, umrlo je skoraj 57.000 covidnih bolnikov. Vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19 je prejelo približno 4,5 milijona Argentincev, nekaj več kot 700.000 pa dva odmerka.

Nemčija napovedala pogovore z Rusijo o nakupih cepiva Sputnik

 Nemški minister za zdravje Jens Spahn je danes napovedal dvostranske pogovore z Rusijo glede morebitne dobave cepiva proti covidu-19 Sputnik V. V pogovoru za nemški radio WDR5 je poudaril, da bi lahko šele po odobritvi ruskega cepiva v EU sledila nabava. Evropska komisija je v sredo sicer sporočila, da glede Sputnika V ne bo sklepala nabavnih pogodb, kot je bilo to pri ostalih cepivih. Spahn je zato napovedal pogovore z Rusijo glede okvirnih količin cepiva in rokov dobave.

"Da bi res pripomoglo k našim razmeram, bi morala dostava slediti v prihodnjih dveh do štirih, petih mesecih, če ne bomo imeli tako ali tako več kot dovolj cepiva," je dodal Spahn. Minister zato pričakuje, da bo Rusija sporočila obvezujoče količine in termine.

O cepivu AstraZenece pa je Spahn dejal, da bodo še naprej z njim cepili le starejše od 60 let, saj imajo na voljo še dovolj različnih cepiv, ki jih lahko uporabijo za mlajše.

Predstojnik nemške stalne komisije za cepiva Thomas Mertens je za nemško televizijo ZDF ocenil, da so do sedaj objavljeni podatki o Sputniku V zelo obetavni, ne ve pa, ali ima Evropska agencija za zdravila (Ema) dostop do dodatnih podatkov. Sam sicer ne oporeka odobritvi ruskega cepiva.

Tudi na Češkem odmevajo dogovori o ruskem cepivu Sputnik V

Na Češkem je postalo rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V glavna tema. Cepivo naj bi namreč s položaja odneslo nekdanjega ministra za zdravje Jana Blatnyja, ki je nasprotoval, da bi Češka sledila zgledu Madžarske in začela cepiti s Sputnikom V, preden bi ta dobil zeleno luč Evropske unije. S tem je jezil predvsem češkega predsednika Miloša Zemana, ki je goreči zagovornik ruskega cepiva in je zato zahteval razrešitev ministra. 

Premier Andrej Babiš sicer zavrača, da je razlog za odhod Blatnyja, ki je bil na položaju manj kot pol leta, spor glede cepiva. Liberalno-konservativna opozicija in mediji pa to navajajo kot glavni razlog.

Konec februarja je idejo o uporabi Sputnika V v državi predstavil ravno Babiš, češ da bi bilo to možno tudi pred odobritve Eme. Ob predstavitvi novega ministra za zdravje Petra Arenbergerja v sredo pa je Babiš spremenil stališče. Zatrdil je, da na Češkem ne bodo uporabljali ruskega cepiva brez odobritve Eme.

Arberger je na drugi strani omenil možnost klinične študije Sputnika V na Češkem. Za to bi zadostovala odobritev češkega regulatorja, je pojasnil.

Zeman pa vztraja pri svojem stališču glede ruskega cepiva. Na zaprisegi novega ministra je bil kritičen do vseh dvomljivcev, češ da s tem škodijo Češki in nosijo soodgovornost za ljudi, ki umirajo zaradi pomanjkanja cepiv.

Češka je ena od bolj prizadetih držav v pandemiji covida-19 

Doslej so potrdili več kot 1,5 milijona okužb, umrlo je več kot 27.000 ljudi. Babiševa vlada je pod velikim pritiskom tudi zaradi počasnega cepljenja. Tako so morali preložiti odprtje centra za cepljenje v Pragi v maju za mesec dni, saj nimajo na voljo dovolj cepiv. Babiš kljub temu vztraja, da bodo do poletja cepili 70 odstotkov prebivalstva.