Hrvaški mediji so se te dni razpisali o dveh nenavadnih dogodkih na plaži v Trogirju in na Čiovu. Kot je za 24sata opisal bralec, se je njegova žena kopala v morju in se zadrževala v plitvini. Naenkrat jo je, kot trdi, ugriznila ogromna morska želva. Bolečina je bila neznosna, je povedala, na dogodek jo bo spominjala tudi brazgotina. Kot opisuje njen mož, je najprej mislil, da gre za meduzo ali hobotnico, potem pa je mimo njega zaplavala več kot meter dolga morska želva. Presenečeni so bili tudi na urgenci, kjer so žensko oskrbeli, o napadih želve pa doslej še niso poročali. Nejeverni so tudi drugi obiskovalci plaže, saj ni nihče drug videl želve, ki naj bi domnevno napadla žensko.
O še enem dogodku pa poročajo iz Trogirja. Moški je za Slobodno Dalmacijo povedal, da se je tudi sam srečal iz oči v oči z ogromno morsko želvo, ki je imela po njegovi oceni vsaj 50 kilogramov. S svojo partnerico in dojenčico se je odpravil v morje. Ko se je potopil, je opazil, da pod dojenčico plava želva. Opozoril je partnerico, ki je z otrokom hitro odšla na kopno, sam pa je, kot trdi, zamotil želvo, ki se je do njega obnašala agresivno. Kot pravi, k sreči ni bil nihče poškodovan.
Kako dogodke komentirajo strokovnjaki? Je res možno, da bi želva napadla človeka?
Kot je za Danas.hr komentirala veterinarka iz Aquariuma Simona Matas, če gre res za napad želve, ima ta verjetno zdravstveni problem in s takšnim vedenjem sporoča, da z njo nekaj ni v redu. Želve se namreč običajno zadržujejo vsaj kilometer in pol od obale, prehranjujejo pa se na morskem dnu. Želve v dobrem zdravstvenem stanju zato ne pridejo do obale oziroma se v plitvini vsaj ne zadržujejo dlje časa. Če se želve zadržujejo v plitvini, je zelo verjetno, da potrebujejo pomoč. Kot dodaja, osebno meni, da je bila ta želva zagotovo žrtev nadlegovanja. Biologinja Tamara Sović pravi, da se lahko zgodi, da želva ugrizne človeka, a če bi želva želela z vso močjo namerno napasti človeka, bi bile posledice veliko hujše, saj bi 'dobesedno potegnila kožo' s hrbta plavalke.
Kot dodaja Mataseva, želve ne ločijo, kaj je hrana, kaj na primer pa so človeški prsti, a poudarja, želva plavalke zagotovo ni napadla zanalašč. Kot meni, se je želva preprosto branila, to pa lahko stori le s kljunom. Kot sta poudarili obe strokovnjakinji, se je treba želv seveda izogibati in se od njih oddaljiti, če jih srečamo, ni pa treba, da se teh ogroženih plazilcev bojimo, saj so napadi na ljudi res redki.
Več kot petini vrst plazilcev, med katerimi so tudi želve, na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.