Na Hrvaškem dan žalovanja, Petrinjo od ponedeljka streslo 374 potresov

Na Hrvaškem po vsej državi zastave visijo na pol droga, zabavne prireditve so prepovedane, televizije in radii pa imajo prilagojen program.

"Na dan žalovanja se z veliko žalostjo spominjamo in se poklanjamo žrtvam uničujočega potresa, ki je prizadel Siško-moslavško županijo. V mislih in molitvah smo z njihovimi družinami in najdražjimi, ki jim izrekamo sožalje in solidarnost celotnemu hrvaškemu ljudstvu," je tvitnil predsednik tamkajšnje vlade Andrej Plenković.

Zagotovil je pomoč vsem, ki so ostali brez domov. "Kar je zrušeno, se bo obnovilo in zgradilo," je dodal in se zahvalil za enotnost, ki jo je ob dogodku izkazal hrvaški narod, ter za pomoč številnih držav. Zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić, je v spomin na žrtve daroval mašo, ki jo bo prenašala tudi hrvaška radiotelevizija HRT.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je znova izrazil sožalje družinam pokojnih in poudaril, da lahko njihovo žalost potešimo zgolj z odločno solidarnostjo in dolgoročno skrbjo za njih.

Na Hrvaško se je na današnji dan znova spomnila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je po Twitterju poklonila žrtvam potresa, njihovim družinam in ljubljenim ter hrvaškemu narodu. "Evropa stoji z vami," je dodala.

Območje Petrinje od ponedeljka streslo 374 potresov

Območje Petrinje je od ponedeljka streslo 374 potresov, od tega 109 v zadnjih dveh dneh, je razvidno iz objavljenih začasnih podatkov naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu. Prvi potres z epicentrom v bližini Petrinje je bil sicer v ponedeljek ob 6.28, dosegel je magnitudo pet. Najhujši je bil potres v torek ob 12.19, ki je dosegel magnitudo 6,2. 

Od ponedeljka do četrtka so zaznali 265 potresov, ki so imeli magnitudo najmanj ena. V novem letu pa so skupno potrdili 109 potresov, 69 v petek, danes do 14. ure pa 40.

Rušilni potres zahteval sedem življenj, številni ostali brez vsega 

Prebivalci Siska, Petrinje in Gline so leto 2021 pričakali zunaj svojih hiš, številni so ostali brez vsega. So pa za dobro novico poskrbeli v Sisku, kjer se je v tamkajšnji sicer huje poškodovani bolnišnici nekaj sekund po polnoči rodil prvi letošnji otrok na Hrvaškem.

Rušilni potres v torek z magnitudo 6,2 je terjal sedem življenj, med njimi deklica v Petrinji, pet ljudi je umrlo v Majskih Poljanah, še en človek pa v Žažini. Nastala je tudi večja gmotna škoda. Do zdaj so prijavili poškodbe na več kot 4000 objektih, od tega jih najmanj 200 ne bo mogoče prenoviti.

Potres so čutili tudi v sosednjih državah, med drugim v Sloveniji. Območje je močnejši potres stresel že v ponedeljek, po torku pa so sledili drugi popotresni sunki.

Po potresu so se na prizadeto območje nemudoma odpravile reševalne ekipe, hitro je na območje prispela tako domača kot mednarodna pomoč. Med drugim so iz Splita tja poslali približno 900 odmerkov cepiva proti covidu-19. Cepljenje se je danes v Sisku že začelo.

Zaradi pomoči iz Zagreba pa je prekipelo županu Petrinje Darinku Dumboviću. Vladi je očital, da je obljubljenih 30 milijonov kun pomoči za Petrinjo nesprejemljivih in da jih ne potrebujejo. Zmotilo ga je tudi, da so Glini ponudili 25 milijonov kun pomoči, čeprav se v Petrinji še vedno vse ruši.

Vlada je pozvala k umiritvi strasti in napovedala, da je to le prvi paket pomoči prizadeti županiji v skupni višini 100 milijonov kun, bodo pa obnovi namenili še dodaten denar.

Na območju se še vedno borijo s posledicami potresa. Ponekod so se celo začele pojavljali luknje v tleh. O udiranju zemlje poročajo med drugim iz kraja Mečenčani blizu Petrinje. Luknje so velike tudi do nekaj metrov in se večajo, poroča hrvaški portal Index.

Hrvaška vlada je 2. januar za dan žalovanja za žrtvami potresa razglasila v sredo.

Prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo, so namestili v sprejemne centre, predvsem v vojašnici v Petrinji in posameznih šolskih športnih dvoranah. Nekateri so poiskali zavetišče pri svojcih in prijateljih, preostalim so pripeljali stanovanjske zabojnike in mobilne hiške. Vsem so zagotovili humanitarno pomoč z najnujnejšimi potrebščinami. Pomoč je prihajala z vseh delov države in iz več članic Evropske unije, tudi iz Slovenije.