Na čelu evropskih institucij najverjetneje von der Leynova, Costa in Kallasova

Ursulo von der Leyen, ki komisijo vodi od konca leta 2019, so voditelji Evropskemu parlamentu predlagali v izvolitev za nov petletni mandat. Pri tem je nista podprla italijanska premierka Giorgia Meloni in madžarski premier Viktor Orban.

V parlamentu, ki bi lahko o njej glasoval že sredi julija na ustanovnem zasedanju, bo 65-letna članica Evropske ljudske stranke (EPP) potrebovala podporo 361 od skupno 720 poslancev. V prvi izjavi po izvolitvi je napovedala, da si bo do glasovanja intenzivno prizadevala za to, da bi pridobila čim širšo podporo evropskih poslancev.

"Prepričati moram večino. Vzpostavljamo platformo, sestavljeno iz EPP, socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Renew). Pogovarjala pa se bom tudi s poslanci iz drugih političnih skupin," je še dejala kandidatka za predsednico komisije iz Nemčije. Prizadevala si bo tudi za dobro sodelovanje z vsemi člani Evropskega sveta, vključno s premierko Melonijevo. Ta je pojasnila, da dogovora o razdelitvi najvišjih položajev ni podprla, ker ni upošteval volje državljanov, izražene na nedavnih evropskih volitvah.

Del prihodnje komisarske ekipe, ki jo bodo predvidoma jeseni potrjevali evropski poslanci, bo tudi nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Aktualna estonska premierka iz vrst Renew je ob imenovanju povedala, da si bo prizadevala za evropsko enotnost, zaščito evropskih interesov in vrednot ter za izgradnjo globalnih partnerstev.

Vodenje Evropskega sveta, v katerem se sestajajo voditelji članic, pa bo 1. decembra od Belgijca Charlesa Michela prevzel nekdanji portugalski premier Antonio Costa. 62-letni socialist je bil izvoljen za mandat dveh let in pol."Popolnoma bom predan spodbujanju enotnosti med vsemi 27 članicami in osredotočen na uresničevanje strateške agende, ki jo je Evropski svet potrdil danes in bo zagotavljala smernice EU za naslednjih pet let," je zapisal. Podobno je zagotovila von der Leynova.

Katere so strateške prioritete?

Kot strateške prioritete za obdobje 2024–2029 so voditelji opredelili okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, varnost in demokratične vrednote. Na področju konkurenčnosti so se med drugim zavzeli za poglobitev notranjega trga, uspešen digitalni in zeleni prehod ter spodbujanje podjetjem in inovacijam prijaznega okolja.

Drugi steber je varna in močna Evropa, pri čemer so se voditelji strinjali, da mora biti EU na področju obrambne industrije veliko bolj učinkovita. Obenem so zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini, poudarili pomen širitve, pa tudi notranjih reform unije. Tretji steber, ki so ga v agendi postavili na prvo mesto, pa obsega varovanje temeljnih vrednot in vladavine prava.

O različnih temah iz agende so opravili ločene razprave, največji poudarek je bil na nadaljnji podpori Ukrajini. To je bila osrednja tema pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki se jim je drugič od začetka ruske agresije februarja 2022 osebno pridružil na zasedanju.

Varnostni sporazum z Ukrajino

Ob robu je z EU podpisal varnostni sporazum. V njem se unija in članice zavezujejo, da bodo dolgoročno in skupaj s partnerji prispevale k varnostnim zavezam Ukrajini, kar bo tej državi pomagalo, da se bo branila, uprla prizadevanjem za destabilizacijo in odvračanje agresije v prihodnosti.

Po besedah Michela gre za "še konkretnejši dokaz neomajne odločenosti EU, da dolgoročno podpira Ukrajino". Zelenski pa je dejal, da bo sporazum prvič vseboval zavezo vseh 27 držav članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo, ne glede na morebitne notranje institucionalne spremembe. Zelenski je po podpisu varnostnega sporazuma z EU nagovoril voditelje sedemindvajseterice, pri čemer se jim je zahvalil za dosedanjo podporo Ukrajini, hkrati pa pozval k več orožju in ostrejšim sankcijam proti Moskvi, saj da sedanji pritisk na Rusijo ne zadostuje za končanje vojne.

V sporazumu se EU enostransko zavezuje, da si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje nadaljnje finančne pomoči, dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih vojakov. Sporazum omenja tudi krepitev sodelovanja med obrambno industrijo v Ukrajini in EU ter v boju proti kibernetskim napadom in dezinformacijam. Ukrajina je sicer dvostranske varnostne sporazume doslej podpisala z več državami EU, danes pa še z Litvo in Estonijo.

O varnostnem sporazumu med Ukrajino in Slovenijo sta v četrtek ob robu vrha govorila tudi Zelenski in premier Robert Golob. Pogovori se trenutno po Golobovih besedah vrtijo predvsem okrog želje ukrajinske strani po bolj konkretnih zavezah Slovenije. Golob podpis sporazuma pričakuje julija. Meni sicer, da lahko Slovenija Kijevu pomaga predvsem pri iskanju poti do miru.

Voditelji so na zasedanju, ki je namesto načrtovanih dveh potekal le en dan, govorili še o dogajanju na Bližnjem vzhodu, pri čemer so podprli ameriški načrt za prekinitev ognja. Izrael so pozvali k spoštovanju odločitev Meddržavnega socišča v Haagu, ki je med drugim pozvalo k ustavitvi vojaške operacije v mestu Rafa na jugu Gaze. Podprli so tudi vse napore za umiritev napetosti na izraelsko-libanonski meji.