Pirc Musarjeva posvarila: Današnjemu svetu pretijo mnoge grožnje

"Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna," je dejala predsednica republike glede vstopa v Nato. "S članstvom smo pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti," je dodala.

Prepričana je, da nam je s tem korakom uspelo začeti živeti bolje in varneje. Pri tem pa je posvarila, da današnjem svetu še vedno pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo. To je razvidno tako iz vojne v Ukrajini kot Gazi.

"Naše vrednote in mednarodnopravne norme so pod vse večjim pritiskom," je posvarila. Kot je dodala, ni več humanosti, vrednote pa ne štejejo nič. Je pa prepričana, da ima Slovenija "z varnostnim dežnikom kolektivne obrambe največje jamstvo za stabilnost in varnost". Ker pa to po njenih besedah ni samoumevno, moramo biti pozorni na uravnoteženo delitev bremen, tesno obrambno sodelovanje in realne zmogljivosti.

Kot je prepričana, pa ravno zaradi članstva v zavezništvu za obrambo namenjamo manj sredstev, kot smo jih namenjali kot del Jugoslavije ali kot bi v primeru, da bi si obrambo zagotavljali samostojno.

"Brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Brez nje ni razvoja in blaginje. Zato moramo politiki in družba podpirati sodoben nacionalno-varnostni sistem, posebej Slovensko vojsko, od katere upravičeno pričakujemo, da nam pomaga ob vseh vrstah groženj in nesreč," je še dejala.

Prepričana je, da si moramo prizadevati, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi. Kot je še sklenila, je treba v skladu z zrelim političnim vodenjem dosledno zagovarjati duh washingtonske pogodbe, ki preprečuje, da bi zveza Nato kadar koli postala agresorska sila. "Njena moč je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu," je dodala.

Slovesno pred obletnico pridružitve Natu: 'Nato včeraj, danes, jutri'

Zveza Nato je v 20 letih od pridružitve Slovenije doživela temeljito preobrazbo zaradi številnih izzivov, med drugim tudi zaradi ruske agresije v Ukrajini, so  med razpravo na Brdu pri Kranju pred obletnico širitve izpostavili načelniki generalštabov Slovenije, Italije in Avstrije ter vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.

"Proces vključevanja Slovenije v Nato je bil zapleten," je na panelni razpravi z naslovom Nato včeraj, danes, jutri dejal načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in poudaril, da je ta proces trajal 13 let, od leta 1991 do 2004.

Prepričan je, da je Slovenija v tem času vzpostavila sposobne oborožene sile, v Natu pa so državo kmalu prepoznali za sposobno partnerico. "Slovenija je tudi danes dobra in verodostojna partnerica zaveznicam," je dodal.

Pojasnil je, da razvoj Slovenske vojske v zadnjih štirih letih pelje v pravo smer, ob tem pa je opozoril, da se mora modernizacija vojske vselej nadaljevati. "Modernizacija ne pomeni le nakupa nove vojaške opreme. Pomeni tudi spreminjanje taktik, zakonodaje in filozofije," je dodal.

Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli, je spomnil, da je Slovenija dlje časa preživela v zavezništvu kot zunaj njega.

Zvezo Nato je opisal kot najpomembnejše vojaško zavezništvo na svetu, načelnik generalštaba avstrijske vojske, general Rudolf Striedinger, čigar država sicer ni članica Nata, pa je dodal, da je zavezništvo pomemben garant varnosti za vso Evropo.

Cavoli je pojasnil, da uporabo zavezniških sil pogojujeta predvsem 5. člen severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi vsake članice, ki je napadena, in 3. člen, ki govori o tem, da je vsaka članica odgovorna za obrambo lastnega ozemlja. "Pri tem bi rad poudaril, da se mora 3. člen upoštevati pred 5. členom," je dodal.

Skupaj z Glavašem sta se strinjala, da zavezništvo danes ni več takšno, kot je bilo pred leti.

V luči tega je načelnik generalštaba italijanske vojske, admiral Cavo Dragone, pojasnil, da se je iluzija o večnem miru v Evropi začela krhati že kmalu po koncu hladne vojne. "Nato je takrat skušal na novo opredeliti svoj pomen, pri čemer je bilo v središču dnevnega reda zagotavljanje stabilnosti," je dodal.

Kot pomembno prelomnico, ki je zavezništvo spodbudila k ponovnemu razmisleku o svoji strategiji, so govorci izpostavili rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.

Cavoli je opozoril, da je obseg vojne v Ukrajini izjemen in pri tem navedel, da je na ozemlju Ukrajine nameščenih več kot 400.000 ruskih vojakov. Prepričan je, da je namenjanje dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke sedaj potrebno bolj kot kdajkoli prej.

Panelisti so izpostavili še potrebo po nadaljnji pomoči Ukrajini. "Slovenija je Ukrajino podpirala že v zgodnji fazi vojne in jo bomo podpirali še naprej," je dejal Glavaš in poudaril, da je Slovenija Ukrajini doslej dobavila tanke, brezpilotne letalnike, oklepna vozila in strelivo.

Ob tem se je vprašal, ali je evropska vojaška industrija sposobna zagotavljati takšno stalno podporo Ukrajini. Ocenil pa je tudi, da vojni še ni videti konca.

Dragone je izjavil, da ruska invazija ne poteka po prvotnih načrtih, ki si jih je zadal ruski predsednik Vladimir Putin. Prepričan je tudi, da ruska agresija ni imela nikakršnega negativnega vpliva na enotnost zavezništva.

Dodal je še, da zavezništvo dandanes ogrožata dve vrsti konfliktov. "Prvi je odprto vojskovanje na vzhodnem krilu Nata, drugi pa je bolj prekrit," je nadaljeval in kot enega od primerov slednjega izpostavil destabilizacijske kampanje, ki da jih Rusija in Kitajska izvajata na območju Sahela. Te po njegovih besedah vplivajo na migracijske tokove in oskrbo Evrope z energijo.

Šarec pridružitev Natu označil za enega največjih dosežkov Slovenije

Članstvo v zvezi Nato je eden največjih dosežkov Slovenije, je na današnji razpravi na Brdu pri Kranju pred obletnico širitve zavezništva izpostavil obrambni minister Marjan Šarec. Z romunskim kolegom Angelom Tilvarjem in državnim sekretarjem v premierjevem kabinetu Vojkom Volkom so vojno v Ukrajini označili za enega največjih izzivov zavezništva.

"Zveza Nato se je od svoje ustanovitve leta 1949 soočila s številnimi perečimi izzivi, zaradi katerih je doživela temeljito preobrazbo. Leta 2019 smo se soočali tudi z izrazom, da je Nato možgansko mrtev. Vendar je zavezništvo kljub vsemu preživelo," je na panelni razpravi z naslovom Vrnitev h koreninam in kolektivni obrambi dejal Šarec.

Nato je najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, je nadaljeval in članstvo v njem označil za enega največjih dosežkov Slovenije. Prepričan je, da tudi danes večina prebivalcev podpira članstvo Slovenije v Natu.

"Zato nas ne bi smeli motiti tisti, ki želijo iz zavezništva izstopiti oziroma biti nevtralni, saj nevtralnost pomeni še večje izdatke za obrambo kot v primeru kolektivne varnosti," je dodal.

Državna proslava na Brdu pri Kranju 

Pred 20. obletnico pridružitve Slovenije zvezi Nato je na Brdu pri Kranju državna proslava, ki se je je poleg državnega vrha in načelnika generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša udeležil tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Christopher Cavoli.

Slovenija se je po dolgoletnih prizadevanjih največjemu obrambnemu zavezništvu na svetu pridružila 29. marca 2004, ko je v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine severnoatlantske pogodbe. Skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva.

Pred državno proslavo so v popoldanskih urah v počastitev jubileja v Kongresnem centru Brdo potekale tri tematske razprave. Sodelujoče na panelu o ženskah, miru in varnosti v zvezi Nato so se danes na Brdu pri Kranju zavzele za večjo reprezentativnost žensk na ključnih položajih in vključitev žensk v pogajalske procese. Obenem je treba več pozornosti posvetiti tudi vplivu vojn in konfliktov na ženske. Zunanja ministrica Tanja Fajon je med drugim ocenila, da pri agendi ženske, mir in varnost ne gre le za to, da postanejo ženske del odločevalskih procesov, ampak gre tudi za njihovo opolnomočenje ter zaščito v konfliktih, saj jih ti najbolj prizadenejo. Veliko pa je treba narediti še na tem, da bodo ženske tudi del pogajalskih procesov, saj se tako dosežejo boljši rezultati, je dodala.

V Ljubljani protesti proti zvezi NATO 

Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je danes popoldne zbralo nekaj sto ljudi, ki so na shodu s sloganom "Ne Nato, mir nam dajte" pred 20. obletnico priključitve zvezi Nato pozvali k izstopu Slovenije iz zavezništva. Na protestu, ki se ga je udeležil tudi vrh stranke Levica, je bilo slišati tudi pozive k osvoboditvi Palestine.

Protestniki in protestnice poleg izstopa Slovenije iz zveze Nato zahtevajo ustavitev povečanja vojaških izdatkov, ustavitev vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje vojne v Ukrajini, embargo na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti "izraelskemu režimu apartheida".

Na shodu je bil prisoten tudi vrh stranke Levica, iz katere so dopoldne sporočili, da bodo bojkotirali današnjo državno proslavo. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je  zatrdil, da za izstopom iz zveze Nato v stranki še vedno trdno stojijo, a da se zavedajo, da ta v okviru vladajoče koalicije ni mogoč.