MZZ v odzivu EU: Totalitaristični sodniki, Iran in 'dediščina preteklosti'

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen se je z nastopom mandata odločila, da bo potrebno redno in sistematično poročanje o spoštovanju zakonov, zakonodaje in vladavine prava v državah članicah. Tako morajo v poročilu izpostaviti več elementov, "zlasti v zvezi s pravosodnimi sistemi, protikorupcijskimi orodji, spoštovanjem pluralizma medijev, organiziranosti in delovanja nevladnih organizacij in drugih elementov civilne družbe, ki jih smatrajo za relevantne." 

Na komisiji bi tako radi imeli nadzor, tako v pozitivnem kot negativnem smislu, glede razvoja posameznih kategorij. Rok za oddajo poročila je bil 4. maj, Slovenija pa je ta rok ravno ujela, saj je bilo spremno pismo, ki ga je poročilu dodal zunanji minister Anže Logar, datirano ravno na ta dan. Namen spremnega pisma je, kot je zapisal Logar, da moramo v razvoju ali stanju duha v posameznih državah članicah razumeti, kaj se je dogajalo in kaj se pravzaprav dogaja. "Prepričan sem, da ima Slovenija dober institucionalni in pravni sistem. Pisanje normativnega dela poročila tako ne bi smelo biti težko," pravi Logar. 

Kot še izpostavi, je treba gledati izven pravnih okvirov, ki jih ni možno dobiti zgolj iz mnenj "domače ali tuje institucije. Potrebno je globlje razumevanje strukturnih karakteristik … in tudi domače dediščine." Kot pravi, je to ključno, da bi dobili pravo poročilo in upa, da bo komisija to razumela. Slednjo je tudi okrcal, ker jih je pobaral, da zadnja leta niso nič spraševali glede razvoja in vloge pravosodne veje oblasti pri razvoju pravosodja, ki bi bilo vredno zaupanja. 

"V Sloveniji so se številni sodni postopki zaključili tako, da so postopki zastarali. Država je izgubila številne sodbe na Evropskem sodišču za človekove pravice," dodaja. Nadaljuje, da tožilstvo ni opravilo dela pri iskanju krivcev za bančne zločine, ni bil upoštevan princip nepristranskosti, "in tudi dejstvo, da so se nekateri sodniki izražali totalitaristično. Sodišča so opozicijske vodje obsodila, sodbe pa so nato padle na ustavnem sodišču". Kot še pravi, nekatere odločitve ustavnega sodišča niso implementirane.

"Nihče ni vprašal v zvezi s selektivnim sodstvom,  ko se ni preiskala milijarda opranega iranskega denarja, čeprav so bili številni dokazi za to. Te je pripravila parlamentarna preiskovalna skupina, ki sem jo vodil sam," zapiše. V tej preiskavi so po njegovo pokazali, da je to bila očitna kršitev mednarodnih sankcij. Vse to pa naj bi uničilo zaupanje v pravosodni sistem. 

Na koncu je v pismu zapisano, da je Slovenija zavezana k razvoju in spoštovanju načel pravne države. A potrebno bo pravo in neodvisno razumevanje stvari, to pa mora biti globlje, kot je videti na prvi pogled. "Računam na enake standarde za vse države članice, ki bodo temeljili na primerljivih in neodvisnih informacijah in zanesljivih virih". Če želijo v Bruslju razumeti, kaj se dogaja v Sloveniji, morejo torej razumeti, resnično razumeti, kaj se dogaja v ozadju. Minister za zunanje zadeve tako zaključi, da če bi komisija želela razumeti več ali pa potrebuje več informacij, da ga lahko kadarkoli kontaktira in bo z veseljem pomagal. 

Prejemnica spremnega pisma je tudi podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova, ki je pred kratkim stopila v stik s slovenskimi oblastmi v zvezi z razmerami na področju svobode medijev.

Sklic nujne seje odbora za zunanje zadeve DZ

Poslanec Levice Matej Vatovec se je na poročanje odzval na Twitterju, kjer je napovedal sklic nujne seje: "Ministrstvo za zunanje zadeve molči, ko "prijatelj" Orban provocira z ozemeljskimi težnjami, istočasno "špeca" lastno državo v mednarodnem okolju. Vlada je v teh mesecih postala ekspozitura stranke SDS. To je nedopustno! V Levici napovedujemo zahtevo za sklic nujne seje odbora za zunanje zadeve državnega zbora."

Spremni dopis je presenetil tudi koalicijske partnerice, ki, po nedavni diplomatski pošti Svetu Evrope o medijih, tudi o tem dopisu niso vedele ničesar. "Kar se Nove Slovenije tiče, o tem nismo bili seznanjeni. To bom lahko komentiral po tem, ko se bom z njim podrobneje pogovoril," je za oddajo 24UR povedal vodja poslancev NSi Jožef Horvat. 

Hladen tuš so s tem doživeli zlasti na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi ministrica iz vrst SMC Lilijana Kozlovič in kjer so kot pristojna institucija pripravili večino poročila. A tudi tam o Logarjevem dodatku niso vedeli ničesar. "Podatki že kar nekaj let kažejo napredek pri zniževanju zaostankov. V celotno pravosodje imam zaupanje, prostora za izboljšave pa je tako v pravosodju kot tudi na ostalih področjih vedno dovolj," je za oddajo 24UR dejala ministrica. 

Nezadovoljstva ne skrivajo niti v DeSUS-u, kjer so že ob nedavni depeši o domnevno komunističnih medijih v Sloveniji dejali, da v prihodnje pričakujejo, da bodo podobne zadeve dogovorjene. 

Evropska komisija vsebine dopisa ne želi komentirati 

V Evropski komisiji so v odzivu na dopis za STA dejali le, da so prejeli prispevek Slovenije v okviru priprav prvega letnega poročila komisije o vladavini prava in da bodo v sklopu teh priprav nadaljevali dialog z vsemi članicami.

Vsebine dopisa v komisiji niso komentirali. Na vprašanje, kako komentirajo kritiko, da je bilo v minulih letih pogrešati glas Evropske komisije glede vladavine prava v Sloveniji, so odgovorili, da "v skladu z običajno prakso ne komentirajo izmenjav med komisijo in državami članicami".

MZZ: Slovenija podpira krepitev vladavine prava v EU 

Na MZZ pojasnjujejo, da je komisar Reyders Logarja v pismu zaprosil za aktivni prispevek Slovenije k pripravi poročila ter poudaril, da je odprt dialog z državami članicami ključnega pomena za kakovost in poštenost poročila. Ministrstvo za zunanje zadeve je zaprošeni prispevek na 36 straneh pripravilo skupaj z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za kulturo ter še nekaterimi drugimi institucijami na področjih, na katera se bo poročilo nanašalo (pravosodje, svoboda in pluralizem medijev, boj proti korupciji in ustavnopravna vprašanja).

Da je Logar v spremnem dopisu poudaril, da je Slovenija ob večkrat izpostavljenih težavah na področju vladavine prava doslej pogrešala glas EK in drugih pristojnih evropskih institucij, na MZZ pojasnjujejo dopis."Iz ministrovega pisma jasno izhaja, da Slovenija podpira krepitev vladavine prava v EU in v državah članicah. Dialog o izboljšanju vladavine prava je v skupnem interesu, mora pa temeljiti na dejanskem stanju, ki je v posameznih državah različno." 

"Kar zadeva Slovenijo, poznamo primanjkljaje in pomanjkljivosti na štirih področjih, na katera se bo poročilo predvidoma nanašalo. O njih se lahko odkrito pogovarjamo. Pričakujemo, da bo tudi v okviru EU tekla odprta in objektivna razprava."