Neuralink je maja pridobil dovoljenje ameriške uprave za hrano in zdravila za svojo prvo klinično študijo na ljudeh. Kot so takrat zapisali v podjetju, "gre za pomemben prvi korak, ki bo nekega dne omogočil, da bo njihova tehnologija pomagala ljudem".
Zaprosili so za dovoljenje za vsaditev svojih možganskih vsadkov v 10 ljudi. Študija bi trajala šest let, na začetku pa bi s pomočjo kirurškega robota namestili 64 prožnih niti, tanjših od človeškega lasu, na del možganov, ki nadzoruje "namero gibanja", poroča BBC.
Niti Neuralinkovem eksperimentalnemu vsadku omogočajo, da snema in brezžično prenaša možganske signale v aplikacijo, ki dekodira, kako se oseba namerava premikati. Z vsadki želijo paraliziranim ljudem povrniti določene sposobnosti, ki so jih izgubili.
Po besedah podjetja se lahko za sodelovanje v klinični študiji prijavijo osebe s kvadriplegijo, ki je posledica poškodbe, ali osebe z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Slednja je ena od degenerativnih nevroloških bolezni, njen najizrazitejši znak pa je mišična šibkost.
Prototipe naprave Neuralink, ki so veliki kot kovanec, so sicer že uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so preizkusili tudi na prašičih.
Izdelek Neuralinka sicer ni novost na trgu, že leta 2004 je podjetje Blackrock Neurotech lansiralo svoj prvi možgansko-računalniški vmesnik (BCI).
Dr. Adrien Rapeaux, znanstveni sodelavec na Imperial College London, prednost Neuralinka vidi v dejstvu, da bo pri postopku vsaditve sodeloval robot, poroča BBC. Kljub temu ocenjuje, da še vedno ni jasno, v kakšnem smislu bi bila lahko njihova metoda za pretvorbo mogžanskih signalov v dejanja boljša od tiste, ki jo denimo uporablja Blackrock Neurotech. Prav tako ni jasno, ali bo Neuralinkov izdelek skozi čas ostal zanesljiv in natančen.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.