Mož umrl zaradi covida-19, žena od države zahteva 100.000 evrov

"Ta območja bodo odslej izolirana." Stavek avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza na tiskovni konferenci o širjenju novega koronavirusa 13. marca 2020 je šokiral ljudi, ki so dopustovali na tem območju. Številni turisti na smučiščih Ischgl, Galtür in St. Anton am Arlberg so se v beg pred karanteno pognali naravnost s smučišča. 

Ukrep je imel kvečjemu nasproten učinek – na stotine okuženih je virus razneslo po Evropi. 

Avstrijski novinar se je z avtobusom odpeljal do železniške postaje. Zaradi prometnih zastojev je bila vožnja neskončno dolga. Kmalu zatem je umrl zaradi covida-19.

17. septembra sta nato njegova vdova in njen sin vložila tožbo, s katero od avstrijske države želita 100.000 evrov odškodnine. Je pa bil to šele prvi od številnih postopkov, v katere so vpleteni tudi nemški tožniki. Gre za tožnike, ki državo tožijo zaradi "neuspeha oblasti, ki da so prepozno opozorile na virus in prepozno ukrepale". 

Kot poroča nemški Focus, naj bi bilo, ko bo postopek končan, vloženih do 3.000 zahtevkov. Pri tem navajajo besede Petra Kolba iz združenja za varstvo potrošnikov (VSV) na Dunaju, ki skrbi za tožnike. 

Pri VSV zdaj nameravajo vložiti skupinske tožbe, zahtevajo pa tudi, da se na sojenju kot priče pojavijo avstrijski kancler, notranji minister Karl Nehammer, minister za zdravje Rudolf Anschober in podkancler Werner Kogler. "Kurz je ključna priča," pravi Kolba. Po njegovem bi avstrijski kancler lahko povedal, kako so potekali dogovori med deželo Tirolsko in zvezno vlado na Dunaju. Kurz je namreč na tiskovni konferenci spregovoril, preden so se v Ischglu končale priprave na urejen odhod ljudi. "Več kot 10.000 ljudi je zapustilo dolino, vendar je bilo sledenje stikom izvedeno le v 2.600 primerih," je dejal Kolba.

Poročilo neodvisne komisije strokovnjakov pa navaja: "Ta objava je povzročila panične reakcije med gosti in zaposlenimi, ki jih po podatkih anketirancev, ki so bili prisotni pri naglem odhodu, niso doživeli nikoli prej." Zato za odhod niso izkoristili celotnega konca tedna, ampak so od tam enostavno pobegnili. Vseeno pa komisija ni ugotovila "splošnih nepravilnosti". 

Tudi avstrijsko tožilstvo, ki na sodišču zastopa pravne interese države, je vedno poudarjalo, da je bilo vse narejeno prav. Ob razpravi o kakršnih koli napakah pa pride v ospredje argument, da je bilo v začetku prvega vala o virusu znanega le malo. Kolba tega argumenta ne sprejema. "Naš najmočnejši argument je, da bi morali smučarsko središče zapreti teden dni prej," pravi in ​​se sklicuje na prve primere okužbe med turisti iz Ischgla v začetku marca.

Tudi Dörte Sittig, ki živi v bližini Kölna, meni, da je to zgrešen izgovor. Njen mož je zaradi korone po dopustu v Ischglu umrl v starosti 52 let. Njen primer bo sodišče zdaj obravnavalo v petek. "Možu so pustili, da teče naravnost na nož," je dejala kölnskemu Expressu. Poudarja, da smučišča niso zaprli, čeprav so vedeli za nevarnost. 

Lokalna skupnost, ki živi od turizma, je bila sicer celotno obdobje nezadovoljna z ukrepi države, tudi v tej sezoni so jim očitali, da so ohromili kraje zabave in oklestili turistične prihodke. Spet drugi pa menijo, da so prav zaradi tega, da ne bi zaprli turizma, naredili usodno napako in prispevali h koronski katastrofi, ki je močno prizadela evropsko družbo in gospodarstvo.