Ob 1.25 po srednjeevropskem času je Kijev po navedbah Moskve s šestimi balističnimi raketami napadel objekt v ruski regiji Brjansk. "Po potrjenih informacijah so bile uporabljene ameriške taktične rakete atacms," je po poročanju ruskih medijev sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
Pojasnilo je, da je zračna obramba sestrelila pet raket, medtem ko so delci šeste rakete padli na vojaški objekt in povzročili manjši požar. "Ni bilo žrtev ali škode," je še dodalo rusko ministrstvo.
To je bil prvi ukrajinski napad na rusko ozemlje z raketami atacms z dometom do 300 kilometrov. Ukrajini je zeleno luč za uporabo raket za napade na vojaške cilje v Rusiji pred dnevi dal predsednik ZDA Joe Biden.
Zelenski: Nihče ne more uživati v mirnih vodah med nevihto
Ukrajinska vojska je pozneje potrdila, da je napadla skladišče streliva v Brjansku, vendar vrste orožja, ki ga je uporabila v napadu, ni navedla. Ukrajinski medij RBK-Ukrajina pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da so bile v napadu uporabljene rakete atacms.
"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je danes na omrežju X zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril, da je treba po tisoč dneh vojne še močneje pritisniti na Moskvo.
"Nihče ne more uživati v mirnih vodah med nevihto," je dodal v govoru preko videopovezave. Ob tem se je zavzel, da je treba narediti vse, da se to vojno pravično konča, in izrazil prepričanje, da bo leto 2025 odločilno. Pri tem je pozval k še strožjim sankcijam proti Moskvi in dodatni oborožitvi ukrajinskih sil.
Siloviti napadi v Kursku
Rusija medtem nadaljuje s silovitimi napadi na Ukrajino. V ruskem napadu z brezpilotnim letalnikom je bilo ponoči v regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi otrok, več kot deset pa je ranjenih, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
V napadu je bil uničen študentski dom v mestu Gluhiv, je sporočil Zelenski. "Dron je zadel Gluhiv in uničil študentski dom v eni od lokalnih izobraževalnih ustanov. Tragično, zdaj vemo, da je bilo v tem napadu ubitih sedem ljudi, med njimi otrok," je zapisal Zelenski na X.
Objavil je videoposnetek, ki prikazuje, kako reševalci ob zori preiskujejo ruševine. "Več kot deset ljudi je bilo ranjenih, med njimi dva otroka, in morda so pod ruševinami še vedno ujeti ljudje," je opozoril.
"Vsak dan pozivamo svet, naj bo dovolj odločen in močan za Ukrajino, da prepreči te napade," je zapisal in dodal, da je treba Rusijo prisiliti k pravičnemu miru.
Napad se je zgodil dva dni po tem, ko je bilo v regiji Sumi, ki meji na rusko regijo Kursk, v ruskem raketnem napadu ubitih osem ljudi. Ruski bombni napadi so uničili cele soseske blizu frontne črte in zdesetkali energetske objekte po Ukrajini.
Regija Sumi je vse pogosteje tarča ruskih napadov z raketami, droni in topništvom. Območje je oskrbovalna pot za ukrajinske enote, ki nadzorujejo precejšen del ozemlja v sosednji ruski regiji Kursk.
Rusija obljubila odziv, Putin omogočil širšo rabo jedrskega orožja
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer danes podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.
Lavrov je prav tako obtožil Washington, da Kijevu pomaga pri upravljanju raket in obljubil, da se bo Moskva na napad z raketami atacms ustrezno odzvala.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ukrajinski napad označil za novo fazo vojne Zahoda proti Rusiji in jasen znak, da si Zahod želi konflikt zaostriti. Prav tako je obtožil Washington, da Kijevu pomaga pri upravljanju raket in obljubil, da se bo Moskva na napad z raketami atacms ustrezno odzvala.
"Brez Američanov je nemogoče uporabiti te visokotehnološke rakete, kot je Putin že večkrat dejal," je dejal Lavrov. Spomnil je na novo rusko jedrsko doktrino in dodal, da bo Moskva storila vse, da se izogne jedrski vojni.
Borrell ruske grožnje z jedrskim orožjem označil za neodgovorne
Ruske grožnje z jedrskim orožjem so popolnoma neodgovorne, je v odzivu na spremembo ruske jedrske doktrine dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
"Ni prvič, da grozijo z jedrsko eskalacijo, kar je povsem neodgovorno," je Borrell povedal po zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je bilo zanj verjetno zadnje ministrsko zasedanje nasploh. Poleg tega je obsodil in zavrnil vsakršno omembo uporabe jedrskega orožja.
Izrazil je prepričanje, da je ruski predsednik Putin odlok, s katerim spreminja jedrsko doktrino države, namenoma podpisal na tisoči dan od začetka ruske agresije na Ukrajino.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je po zasedanju v Bruslju dejal, da je odločitvi ZDA, da Ukrajini dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na cilje na ruskem ozemlju, "kot običajno sledila tudi odločitev na ruski strani". Glede odločitve ZDA se ni želel opredeljevati, saj so omejitve glede uporabe orožja, ki ga dobavijo Ukrajini, v pristojnosti posameznih držav.
"Nas pa v Sloveniji skrbi, da ne bi bilo še večje eskalacije spopadov. Razumemo sporočila obeh strani in seveda Ukrajina mora imeti možnost obrambe," je Sajovic povedal po udeležbi na svojem prvem zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je potekalo na tisoči dan ruske agresije na Ukrajino.
V ospredju zasedanja je bila nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, pri čemer se je po Borrellovih besedah velika večina ministrov strinjala, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije.
Spomnil je, da so države članice Kijevu namenile za 45 milijard evrov vojaške pomoči, med drugim so ji dobavile milijon kosov topniškega streliva. Marca lani so si sicer zadale cilj, da bodo to storile v enem letu, a jim je uspelo šele zdaj.
Odločitev o tem, ali bodo tudi druge članice Nata Kijevu dovolile uporabo dobavljenega orožja za napade na rusko ozemlje, je v rokah posameznih držav, je medtem povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Ob tem je opozoril na zaostritev ruske agresije na Ukrajino, v katero se vključuje tudi Severna Koreja.
Podpora Ukrajini z Zahoda
Stavbo Evropske komisije so v ponedeljek zvečer osvetlili v barvah ukrajinske zastave. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X.
London je medtem napovedal novo vojaško pomoč Kijevu v vrednosti 7,5 milijona funtov.
Izrazom solidarnosti se je pridružila tudi Slovenija. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo, Slovenija stoji ob strani Ukrajini, ki se bori za obrambo ozemeljske celovitosti in ponovno vzpostavitev miru. "Tisoč dni smrti, trpljenja in uničenja ljudi v Ukrajini, a tudi tisoč dni upora in poguma," je na omrežju X še zapisalo ministrstvo.
Slovenija medtem gosti gosti prvo damo Ukrajine Oleno Zelensko. Na letnem zasedanju Svetovalnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki je posvečeno humanitarnim potrebam Ukrajine, je Zelenska dejala, da Ukrajina poskuša obnavljati hitreje kot Rusija uničuje.
Okrogli mejnik – 1000 dni od začetka ruskega napada na Ukrajino – sicer mineva le nekaj dni po razkritju ameriških medijev, da je predsednik ZDA Joe Biden Ukrajini dal zeleno luč za uporabo raket dolgega dosega atacms za vojaške tarče v Rusiji. Ukrajina je proti vojaškemu objektu v obmejni ruski regiji Brjansk že izstrelila tovrstne rakete, so sporočile ruske oblasti. Tudi ukrajinski mediji poročajo o napadu na Brjansk z raketami atacms, informacije pa je potrdil tudi neimenovani predstavnik ukrajinskih oblasti.
Vojna je doslej po podatkih Združenih narodov zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v ponedeljek na zasedanju Varnostnega sveta ZN navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.
Ukrajina in Rusija že dolgo ne poročata o padlih vojakih. Ameriški časnik New York Times je avgusta lani ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal, da naj bi med rusko invazijo umrlo 70.000 ukrajinskih vojakov, med 100.000 in 120.000 pa naj bi bilo ranjenih. Na ruski strani naj bi po ocenah uradnikov umrlo 120.000 vojakov, ranjenih pa naj bi jih bilo okoli 170.000. Po ocenah iz preiskovalne zgodbe, ki je bila konec septembra objavljena v časniku Wall Street Journal, pa je bilo med vojno ubitih ali ranjenih milijon Ukrajincev in Rusov.