Moramo biti previdni: 'Iran proizvedel dovolj urana za več jedrskih bomb'

Združeni narodi sedaj opozarjajo, da bi lahko imela država Bližjega vzhoda toliko obogatenega urana, da bi z njim lahko napravila več atomskih bomb. A diplomatskega sporazuma ni na vidiku – poleg svojeglavosti in kršenja mednarodnega sporazuma je Iran namreč od začetka vojne v Ukrajini od Zahoda vse bolj izoliran. 

K temu so pripomogli tudi notranji nemiri v državi, zaveznico so si državni uradniki našli na vzhodu – Rusijo. Nad stanjem je zaskrbljen tudi vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Izpostavil je, da Iran tudi pred podpisom mednarodnega sporazuma leta 2015 urana ni bogatil do tako visokih odstotkov. V času upoštevanja dogovora je država uran bogatila le do slabe 4-odstotne čistosti.

Jedrski strokovnjaki pa sedaj že več mesecev ocenjujejo, da država proizvaja obogateni uran s 60-odstotno čistostjo, z njim pa da naj bi nameravala začeti proizvajati jedrsko orožje. V Teheranu vztrajajo, da naj bi program zagnali z miroljubnimi nameni, piše Euronews.

"Jasno je, da so proizvedli dovolj jedrskega materiala za izgradnjo več jedrskih orožij," je opozoril vodja Grossi. "Moramo biti posebej previdni," je tudi dodal ob opisovanju jedrskega programa. Ocenjuje, da ima država približno 70 kilogramov obogatenega urana s 60-odstotno čistostjo. A to še ne pomeni, da imajo tudi orožje, izpostavlja jedrski strokovnjak.

Da bi sicer, če bi se Iran res odločil za proizvodnjo jedrskega orožja, to trajalo več let, je na Mednarodnem gospodarskem forumu izpostavil tudi profesor mednarodnih študij na Univerzi Johns Hopkins Vali R. Nasr. Ocenjuje, da bi sprva taka odločitev povzročila le destabilizacijo.  

Nevarnost kljub temu ostaja, trdijo analitiki, ob tem pa izpostavljajo, da bi se v Iranu lahko 'ponovila zgodovina Severne Koreje'. Država je leta 1994 z ZDA podpisala jedrski sporazum, ki je leta 2022 padel v vodo. Leta 2005 je nato oznanila, da se je v treh letih na novo oborožila z več enotami jedrskega orožja, letos pa sporočila, da je 'nova najmočnejša jedrska sila na svetu'.

Iran je sicer po oklevanju nedavno privolil v obisk šefa mednarodne jedrske agencije v Teheranu, je dejal vodja civilnega jedrskega programa Mohammad Eslami. Iranci so se nekoč  v trditvah, da zagotovo ne bi nikoli vlagali v razvoj atomske bombe, izgovarjali na svojo vero. A tudi to se je v zadnjih letih nekoliko spremenilo, več državnih uradnikov na visokih položajih je namreč večkrat omenilo verjetnost vlaganja v razvoj jedrskega orožja. 

Biden poskušal obnoviti mednarodni sporazum, diplomacija 'le še prazna lupina'

Zaradi napetosti pa se je z Iranom od začetka svojega predsedniškega mandata večkrat želel pogovoriti Joe Biden. Po tem, ko je s Trumpovo odločitvijo ZDA sicer izstopila iz omenjenega mednarodnega sporazuma, je Biden poskušal dogovor ohraniti. Iran sicer uradno iz mednarodne pogodbe ni izstopil, je pa določila leto po izstopu ZDA začel preprosto ignorirati. 

Lanskega avgusta je nato utihnil tudi pogovor med ZDA in Iranom o ponovni vzpostavitvi P5. Ob tem naj bi nekateri iranski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Hoseinom Amir Abdolahianom, trdili, da jim Američani ob tem obljubljajo izpolnitev zahtev oziroma odmrznitev sredstev v tujini, iranska valuta namreč  v primerjavi z dolarjem dosega najnižjo raven v zgodovini. 

Washington navedbe označuje za lažne in jih vseskozi zanika, Biden pa je v luči večmesečnih protestov v državi Bližnjega vzhoda dejal, da se z iranskimi uradniki ne pogovarjajo ter se do umiritve razmer niti ne bodo. Grossi pa ob tem opozarja, da je na območju več kot opazen manko diplomacije, ki da je postala le prazna lupina. Zato poziva, da bi bilo pred morebitnim zaostrovanjem razmer nujno potrebno to vsaj do neke mere znova vzpostaviti. "Ne smemo se predati," je zaključil.

Še ena izmed težav, ki se pojavlja zaradi ugibanj, ali države začenjajo s proizvajanjem jedrskega orožja, je tudi ta, da vse več drugače 'neproblematičnih' držav razmišlja, da bi iz nejedrskih prešle na jedrske.

Evropo in ZDA jezi tudi sodelovanje Irana in Rusije. Jim bo ta poslala nova bojna letala Suhoj Su-35?

Poleg vrenja v samem Iranu pa Ameriko (ter Evropo) jezi tudi sodelovanje države z Rusijo. Iran je priznal, da Moskvo oskrbuje z brezpilotnimi letali, ki jih ta uporablja za napade na sosednjo Ukrajino. Pri tem naj bi bilo iransko orožje predvsem učinkovito pri ciljanju na energetsko infrastrukturo. Proti državi so zato zaveznice Ukrajine sprejele več sankcij.

Govori se, da naj bi Rusija Iranu v zameno začela dobavljati bojna letala Suhoj Su-35, s čimer bi Iranci zamenjali svoja okoli 50 let stara letala, sestavljena iz ameriških delov. Nova bojna plovila bi Iranu lahko zagotovila boljšo zračno obrambo, sploh nadzor nad domnevnim oziroma morebitnim območjem testiranja ali proizvajanja jedrskega orožja. 

Pred dnevi je svoja vojaška letala nad državami Bližnjega vzhoda v skupnih vojaških vajah z Ameriko razkazoval Izrael. Tam so sicer večkrat dejali, da Iranu izgradnje atomske bombe ne bi dovolili. Zahodna in bližnjevzhodna država sta v vaji v zrak poslali več kot 140 bojnih letal, po morju je zaplula skupina letalonosilk, po kopnem pa odmevalo skoraj 8.000 čet, imenovanih Juniper Oak. Pentagon je ob tem dejal, da "vaje niso usmerjene v nobeno konkretno grožnjo na območju".