Moldavija: tempirana bomba

Kopičenje političnih, družbenih in socialnih napetosti je v zadnjih tednih v Moldaviji sprožilo verigo dogodkov, ki stopnjujejo nestabilnost v krhki državi, ki leži med Ukrajino in Romunijo. Nekateri idejni tokovi znotraj slednje ne skrivajo ideje o njeni priključitvi k "matični domovini". Če slabe gospodarske razmere in permanentna večletna politična kriza nista dovolj, ima država v okviru svojih mednarodno priznanih meja še državo znotraj države – Pridnestrsko moldavsko republiko in dva bataljona ruskih sil, ki že tri desetletja tam zagotavljata mir, predvsem pa ruski vpliv. 

Strokovnjakinja za evropsko varnost s Fakultete za družbene vede Jelena Juvan poudarja, da gre pri ohranjanju nadzora nad kosi teritorijev nekdanje skupne države za rusko strateško prakso oz. vzorec, uporabljen za več republik, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze. "Del Putinovih ambicij je vrnitev k nekdanji Sovjetski slavi."

Razmere v Moldaviji so se dodatno zaostrile ob ruski invaziji na Ukrajino. Najprej se je pojavilo vprašanje, kaj bodo storili ruski kontingent in oborožene sile Pridnestrske republike (Transnistrije). Nobenih premikov doslej ni bilo, a sum ostaja. Eden od razlogov je morda tudi to, da Rusija ni vzpostavila ozemeljskega koridorja do Moldavije. Toda ruske sile na teritoriju Transnistrije niso edina težava vlade v Kišinjevu. 

Vojna v Ukrajini je močno prizadela že tako šibko gospodarstvo države, ki je ena najrevnejših v Evropi. Prozahodno usmerjeni vladi Maje Sandu v zadnjih mesecih pada podpora, krepi se pritisk opozicije in nezadovoljstvo prebivalstva. Maja lani so oblasti zaradi obtožb prejemanja podkupnine aretirale bivšega predsednika Igorja Dodona, prorusko usmerjenega socialista. Hkrati pa sta Rusija in Pridnestrska republika zmanjšali dobavo plina in elektrike, kar je še zaostrilo gospodarsko krizo. Nekateri stroški bivanja naj bi se povečali kar za šestkrat. Opozicija je zato za 19. februar napovedala velik protestni shod v glavnem mestu. 

Po razpadu Sovjetske zveze je zunaj meja Rusije ostalo okrog 20 milijonov Rusov, pri opisovanju političnih razmer v postsovjetskem svetu izpostavlja naša sogovornica. "Težnje ruske manjšine so prisotne povsod. Od zunanjih okoliščin je odvisno, koliko postanejo glasne. Proruski del Moldavcev ima občutek, da je priložnost za to, da se vrnejo nazaj v Rusijo. Razmere so podobne kot v Ukrajini. Obstaja del prebivalstva, ki hoče na zahod, in del, ki hoče na vzhod. Lahko se ponovi podoben scenarij, sicer manjših razsežnosti."

Napovedi protesta in vse večji politični napetosti je sledila informacija ukrajinske obveščevalne službe, po kateri naj bi se Rusija s pomočjo mirovnega kontingenta in separatističnih sil pripravljala na državni udar v Moldaviji. Gre za obveščevalne podatke, ki jih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predal predsednici Maji Sandu.

Desant na letališče v Kišinjevu?

Ker Rusija ni prodrla do Odese in naprej do meje z Moldavijo se zdi, da neposredne vojaške nevarnosti za državo ni. Toda Rusija bi lahko ponovila "gostomelski scenarij", so prepričani v Kijevu in sedaj tudi v Kišinjevu. "Ruska federacija načrtuje zavzetje letališča v Kišinjevu in transport vojaških enot, ki bi strmoglavile oblast," sporoča novi predsednik vlade Dorin Recean in dodaja, da se zavedajo, da Rusija poskuša destabilizirati situacijo, vendar so na to pripravljeni. "Naš cilj je zagotoviti mir in stabilnost v državi, vključno z levim bregom Dnestra. Moldavija se zavzema za mirno rešitev konflikta v Transnistriji."

Poslanec Andrian Cheptonar pa je dejal, da naj bi bili v poskus destabilizacije razmer vpleteni tudi državljani Črne gore in Srbije. Zato so oblasti prepovedale prihod srbskim navijačem na prijateljsko tekmo med državama. V domovino so se morali zaradi suma oblasti vrniti tudi črnogorski boksarji, ki so se želeli udeležiti turnirja v Moldaviji med 15. in 17. februarjem. 

Pred protestom je bilo na ulicah glavnega mesta mogoče opaziti tudi več vojaških vozil.

Iz Moskve so najprej sporočili, da moldavska vlada izvaja "protirusko histerijo". V sredo pa je nato Vladimir Putin preklical odlok o podpori suverenosti Moldavije pri reševanju vprašanja Pridnestrja. Kot razlog so navedli"zagotavljanje nacionalnih interesov Rusije v povezavi z globokimi spremembami v mednarodnih odnosih". Rusija se je sicer leta 2012 zavezala, da bo rešitve za določitev posebnega statusa Pridnestrja iskala "na podlagi spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevtralnega statusa Republike Moldavije". 

Juvanova meni, da gre za močan signal zahodnim državam, da bi lahko bil naslednji korak odrekanje neodvisnosti in samostojnosti Moldavije. Najprej na pridnestrskem območju. "Morda je to celo korak, ki v prihodnosti omogoča aktivacijo ruskih oboroženih sil na območju, čeprav so tam trenutno že prisotne. To bi pomenilo razširitev ukrajinskega konflikta." 

Tri dni pred tem se je v napetem ozračju odvil večji protest opozicije v središču prestolnice. Protestniki so pozvali predsednico k odstopu, zahtevali razpis predčasnih volitev in predvsem zmanjšanje življenjskih stroškov. 

Zelenski ponuja pomoč, Rusija svari

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je Ukrajina Moldaviji pripravljena ponuditi pomoč pri stabilizaciji razmer. Njegovo izjavo in nedavne premike na meji z Moldavijo in Pridnestrsko republiko v Moskvi razumejo kot poskus odprtja druge fronte in ogrožanja interesov Ruske federacije.

Iz Rusije je slišati strahove, da bi na povabilo uradnega Kišinjeva Ukrajina vdrla v Transnistrijo. V zadnjih dneh pa naj bi ukrajinska vojska po ruskih trditvah v bližino meje pripeljala dodatne okrepitve. Kot pravijo v Moskvi, naj bi prišlo več vojaških enot in vlakovnih kompozicij s težko bojno opremo. "Kakršnakoli dejavnost s strani Ukrajine ali zahoda, ki predstavlja grožnjo ruskim mirovnikom in državljanom v moldavski regiji Transnistrija, bo razumljena kot napad na Rusijo," so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Olje na ogenj je dolil tudi nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika, ki je dejal, da lahko ukrajinska vojska zasede Transnistrijo v treh dneh, če bi jo za to pooblastila vlada v Kišinjevu. Poročil o domnevni krepitvi prisotnosti ukrajinske vojske ob meji z Moldavijo ni mogoče neodvisno preveriti. 

Moldavsko obrambno ministrstvo se je na ruske trditve odzvalo z izjavo, da na mejah z Ukrajino ne vidi nobenih varnostnih groženj. Tudi Zelenski je povedal, da Ukrajina "spoštuje moldavsko ozemeljsko celovitost in meni, da je Transnistrija del neodvisne Moldavije".

"Mislim, da Moldavija dela vse, da bi se izognila neki vključenosti v ta spopad. To bi tudi za njih pomenilo, da vstopajo v vojno, česar pa mislim, da si nikakor ne želijo," pojasnjuje Juvanova. Krepitev ukrajinske vojske ob meji bi lahko po njenem mnenju pomenila tudi, da pričakujejo napad iz Transnistrije na ukrajinsko ozemlje. "Morda pa tudi Rusija s stopnjevanjem napetosti poskuša ob meji z Moldavijo zadržati ukrajinske enote, ki zato ne morejo nastopiti drugje." 

Pridnestrske oblasti so medtem sprejele sklep o prepovedi vstopa na ozemlje pod njihovim nadzorom vsem ukrajinskim državljanom, ki med lokalnimi prebivalci nimajo sorodnikov. 

Kobasna: največje skladišče streliva v (vzhodni) Evropi

Ogromna skrb za Rusijo tiči v kraju le dva kilometra od ukrajinske meje. Pri kraju Kobasna se nahaja eno največjih skladišč orožja v Evropi. Nekateri pravijo celo, da gre za največjega na stari celini. Pod nadzorom in zaščito okrog 1500 ruskih vojakov se nahaja 20.000 ton streliva, ki je nekdaj pripadalo 14. stražni armadi Sovjetske zveze, v skladišču pa so hranili tudi orožje varšavskih zaveznic Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije. 

Uničujoča eksplozija v bejrutskem pristanišču in nato še ruska invazija na Ukrajino sta okrepila pozive k izpraznjenju skladišča. Moldavska znanstvena akademija je v poročilu zapisala, da bi detonacija streliva v skladišču bila po moči enaka jedrskim bombam, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki. Moldavska vlada je zato Rusijo v preteklosti večkrat pozvala, naj to stori, državi pa nikoli nista uspeli skleniti dokončnega dogovora. Del odgovornosti gre morda pripisati tudi oblastem v Pridnestrski republiki, ki si na vsak način prizadevajo za ohranjanje ruske prisotnosti. 

Sedaj, ko na drugi strani meje stojijo dobro izurjene ukrajinske enote, ki pa so se začele soočati z vse večjo lakoto po strelivu, se maloštevilni ruski kontingent in njegovi lokalni zavezniki bojijo, da bi v Kijev v dogovoru z moldavsko vlado ukazal zajetje skladišča. To bi jim hipotetično lahko uspelo relativno hitro, saj imajo veliko premoč v številčnosti in opremi, vendar Juvanova pravi, da je izredno malo verjetno oz. skoraj nemogoče, da bi se Ukrajina odločila za ta korak. "Verjetno gre za del propagande in informacijske vojne," poudarja.

Nemirni časi

Pridnestrje, v katerem živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo, se je od Moldavije odcepilo leta 1990 iz bojazni, da bi se po razpadu Sovjetske zveze Moldavija priključila Romuniji. V vojni z moldavskimi silami so nato separatisti s pomočjo Rusije zmagali in leta 1992 razglasili Pridnestrsko republiko, ki jo sicer podpirajo, a uradno ne priznavajo v Moskvi. Odtlej na območju, kjer so nameščene ruske mirovne sile, ni bilo skoraj nobenega nasilja.

To se je spremenilo ob začetku ruske invazije na Ukrajino. Razmere v Pridnestrski republiki so napete, v preteklih mesecih je prišlo do nekaj eksplozij, ki so poškodovale dva televizijska oddajnika, kar je oslabilo signal ruskih televizijskih programov. 

Juvanova sicer meni, da se je pri govoru, da je ruskim silam potrebno odreči gostoljubje v Transnistriji, potrebno zavedati, da je Moldavija minorna država v primerjavi z Rusijo. "Sami dobro vedo, kaj pomeni odrekanje gostoljubja ruski vojski, in so pri tem v resnici formalno nemočni."

Tempirana bomba, ki bo še nekaj časa tiktakala

Ali za razliko od ukrajinskega scenarija v razdeljeni Moldaviji vendarle obstaja možnost za mirno rešitev spora? Juvanova meni, da je vse odvisno predvsem od ruske volje. "Vprašanje je, koliko je zahodu sploh v interesu, da bi se vključil v Moldavijo. Zdi se mi, da je že reševanje ukrajinske vojne že tako težavno in problematično." V hipotetičnem scenariju ruske invazije v Moldavijo pa obstaja tudi veliko vprašanje, kaj bi v tem primeru storile sosede, predvsem Romunija, ki je članica Nata. "Lahko bi šlo za učinek snežne kepe. Gre za zelo nevarno situacijo."

Juvanova sicer  ocenjuje, da so razmere zaenkrat še pod nadzorom in neposredne nevarnosti za izbruh moldavskega konflikta ni. "Ruska vojska je trenutno dovolj zasedena in ima preveč opravkov na ukrajinskem ozemlju, da bi odpirala novo fronto. Rusi v Moldaviji na podporo ruske vojske trenutno ne morejo računati."