Od razpada Sovjetske zveze je Moldavija gravitirala med prozahodno in prorusko usmerjenostjo, toda pod vodstvom Sandujeve si je obubožana država pospešeno prizadevala za beg od vpliva Moskve, poroča Guardian.
Na referendumu bodo Moldavci odgovarjali na vprašanje, ali naj se vstop države v EU vnese kot cilj v moldavsko ustavo. Večina prebivalstva naj bi bila temu naklonjena, proruske sile v državi pa pozivajo k bojkotu glasovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Referendum je kot velik mejnik prejšnji teden v Kišinjovu pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Državi je ob tem obljubila največji sveženj evropske finančne pomoči od njene osamosvojitve, težak 1,8 milijarde evrov. Napovedala je tudi, da bi se vrednost moldavskega gospodarstva v 10 letih lahko podvojila.
"Pridružitev EU je moldavski Marshallov načrt," je Sandujeva, ki se bo na volitvah potegovala za drugi mandat, izjavila septembra. Pristopna pogajanja je sicer Moldavija uradno začela junija letos skupaj s sosednjo Ukrajino.
Sandujevo, nekdanjo svetovalko pri Svetovni banki, bo v prvem krogu predsedniških volitev izzvalo sedem kandidatov in tri kandidatke. Na podlagi anket naj bi 52-letna predsednica osvojila okoli 36 odstotkov glasov. Tesneje naj bi bilo v zelo verjetnem drugem krogu, ko bodo volivci najverjetneje izbirali med njo in nekdanjim državnim tožilcem Aleksandrom Stoianoglom.
Kandidat opozicijske in Rusiji naklonjene stranke socialistov tako kot Sandujeva sicer velja za proevropskega politika, vendar se obenem zavzema za dobre odnose z Moskvo. V prvem krogu naj bi ga podprlo okoli 10 odstotkov volivcev. Vstopu v EU ne nasprotuje niti njegova stranka, ki pa Sandujevi očita, da je referendum o tem razpisala istočasno, zato da bi povečala možnosti za svojo ponovno izvolitev.
Moldavska predsednica je ob napovedi kandidature poudarila, da je poslanstvo njene generacije demokratično in svobodno vključiti Moldavijo v evropsko družino ter da se na pol poti ne morejo ustaviti. 57-letni Stoianoglo je medtem volivce pozval k ponovni vzpostavitvi pravičnosti v državi, nasprotnike pa je obtožil, da jim vojna v Ukrajini služi kot izgovor za zatiranje pravic.
Rusija ima v Moldaviji, eni najrevnejših držav v Evropi, tradicionalno velik vpliv. Nenazadnje se je od nekdanje sovjetske republike kmalu po osamosvojitvi in dve leti trajajoči vojni z njeno pomočjo odcepila mednarodno nepriznana Pridnestrska republika na vzhodu, kjer živi veliko Rusov.
Sandujeva je Moskvo že večkrat obtožila načrtovanja strmoglavljenja oblasti v Kišinjovu in nasploh vmešavanja v moldavske notranje zadeve, med drugim z dezinformacijskimi kampanjami. V luči tega je Evropski parlament pred dobrim tednom dni z resolucijo obsodil to vmešavanje in poskuse destabilizacije. Sankcije proti posameznikom in eni nevladni organizaciji je nato v začetku tedna uvedla tudi EU.
V Washingtonu so v torek zatrdili, da si Rusija prizadeva spodkopati tudi tokratni glasovanji, za kar naj bi porabila več milijonov dolarjev. "Ocenjujemo, da je ta denar namenila za financiranje svojih priljubljenih strank in širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih v korist njihovih kampanj," je v izjavi dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby.
KOMENTARJI (270)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.