Močna zmaga Kurtijeve stranke Samoopredelitev

Na drugo mesto se je uvrstila dolga leta vladajoča Demokratska stranka Kosova (PDK), ki je prejela 17 odstotkov glasov, na tretje pa Demokratična liga Kosova (LDK) dosedanjega premierja Avdullaha Hotija s 13 odstotki prejetih glasov.

Oba sta že priznala poraz, odhajajoči premier Hoti pa je napovedal, da bo njegova stranka, za katero je to najslabši volilni rezultat v njeni zgodovini, v parlamentu konstruktivna opozicija.

Zaradi slabega volilnega izida je danes na srečanju vodstva stranke s položaja predsednika LDK odstopil Isa Mustafa, poročajo lokalni mediji. Njegova stranka ni zmagala niti v eni občini.

Volilna udeležba je bila 45,5-odstotna. V parlament se je uspelo uvrstiti tudi Zavezništvu za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja, ki je osvojilo 7,5 odstotka glasov.

Kurtijeva stranka Samoopredelitev, ki je skoraj podvojila podporo z zadnjih volitev leta 2019, bo kljub močni zmagi svoje stranke za sestavo vlade potrebovala koalicijske partnerje. Možnost sodelovanja s PDK je Kurti že izključil, prav tako možnost sodelovanja s Srbsko listo.

"Naša prednostna naloga so pravičnost in delovna mesta," je v nedeljo zvečer dejal Albin Kurti svojim privržencem, ki so zmago evforično proslavili na sedežu stranke v Prištini. "Pot naprej je dolga, tudi mi se bomo motili, a naši cilji so plemeniti," je dodal.

"Volitve so bile referendum o pravosodju in zaposlovanju ter proti korupciji in ugrabitvi države," je še dejal 45-letnik in obenem opozoril na "številne ovire", ki so pred novo vlado.

Predčasne volitve na Kosovu so sledile decembrski odločitvi kosovskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo izvolitev Hotija za premierja. Hoti je bil junija lani za kosovskega premierja izvoljen s podporo 61 poslancev. Sodišče je ugotovilo, da eden od poslancev, ki so ga podprli, ni imel pravice glasovati, saj je bil v času glasovanja že obsojen zaradi prevare. Pred Hotijem je kosovsko koalicijsko vlado zgolj 60 dni vodil Kurti. Prejšnje oziroma zadnje parlamentarne volitve so bile oktobra 2019.

EU po volitvah pričakuje nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino

EU se po parlamentarnih volitvah na Kosovu veseli oblikovanja nove skupščine in vlade in bo še naprej sodelovala z oblastmi v Prištini za doseganje napredka na evropski poti, del te poti pa je normalizacija odnosov s Srbijo, pa sta danes sporočila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Evropska unija namreč pričakuje, da se bodo nove oblasti na Kosovu konstruktivno vključile v nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem unije. Odzval se je tudi posebni predstavnik EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak. Volitve na Kosovu so pokazale zrelost institucij, vseh pomembnih akterjev in političnih strank, je zapisal na Twitterju in dodal, da se veseli sodelovanja s prihodnjo vlado pri nadaljevanju dialoga.

A Kurti je danes sporočil, da dialog med Prištino in Beogradom pod okriljem EU ne bo prioriteta vlade, ki bi jo vodil on. "Dialog s Srbijo je na šestem ali sedmem mestu. Naša prioriteta sta pravosodje in zaposlovanje," je dejal.

Beograd in Priština sta pogajanja za normalizacijo odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, saj Srbija neodvisnega Kosova ne priznava. Ob več dosežkih med drugim še vedno ni uresničen dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin na Kosovu. V slepo ulico so pogajanja zašla konec leta 2018 zaradi uvedbe kosovskih 100-odstotnih carin na srbsko blago in vztrajanja Srbije pri kampanji za umik priznanja Kosova. Potem ko je Kosovo carine odpravilo, sta strani julija lani obnovili dialog.