Mladi zaradi podnebnih sprememb tožijo 32 držav, tudi Slovenijo

"Občutila sem strah," pravi Claudia Duarte Agostinho, ko se spominja ekstremnega vročinskega vala in požarov, ki so leta 2017 zajeli Portugalsko in ubili več kot 100 ljudi. "Zaradi gozdnih požarov sem bila resnično zaskrbljena, kakšna prihodnost me čaka," dodaja. 

24-letna Claudia, njen 20-letni brat Martim in 11-letna sestra Mariana so del šesterice mladih Portugalcev, ki so vložili tožbo proti 32 državam, vključno z vsemi državami članicami EU, Združenemu kraljestvu, Norveški, Rusiji, Švici in Turčiji. 

Državam očitajo nezadostno ukrepanje glede podnebnih sprememb in neuspeh pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegli cilj Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. 

Gre za prvi tovrstni primer, ki ga bo obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Če bo tožba uspešna, bi lahko imela pravno zavezujoče posledice za vse vpletene države, poroča BBC. Prva obravnava na sodišču poteka že danes. 

'Želim biti zdrava'

Šest tožnikov, starih od 11 do 24 let, trdi, da so gozdni požari, ki vsako leto prizadenejo Portugalsko, neposredna posledica globalnega segrevanja. Kot poudarjajo, so kršene njihove temeljne človekove pravice zaradi nepripravljenosti vlad za boj proti podnebnim spremembam.  

Pravijo, da se zaradi ekstremnih temperatur na Portugalskem že soočajo s posledicami. Med drugim morajo več časa preživeti v zaprtih prostorih, slabo spijo, imajo slabšo koncentracijo. Nekateri trpijo tudi za t. i. ekološko tesnobo, alergijami in boleznimi dihal. 

Nihče od mladih sicer od vlad ne zahteva odškodnine. "Želim si zelen svet brez onesnaženja, želim biti zdrava," pravi 11-letna Mariana. "V ta primer sem se vključila, ker me res skrbi za mojo prihodnost. Bojim se, kako bo videti kraj, kjer živimo."

 Po besedah sestre Claudie se Mariana še vedno prestraši, ko nad hišo zasliši helikopter, kar jo spomni na gasilce, ki so se borili s požarom, ki je uničil več kot 50.000 hektarjev gozda. 

Pričakovano je, da bodo odvetniki, ki zastopajo šest mladih Portugalcev, na sodišču trdili, da aktualne politike 32 vlad vodijo svet v smeri globalnega segrevanja za tri stopinje Celzija do konca stoletja. "To je katastrofalno segrevanje," pravi Gearóid Ó Cuinn, direktor Globalne mreže za pravno akcijo (GLAN), ki zastopa tožnike. 

"Brez nujnega ukrepanja vlad se mladi prosilci, vpleteni v ta primer, soočajo z neznosno ekstremno vročino, ki bo škodila njihovemu zdravju in dobremu počutju. Vemo, da imajo vlade v svojih močeh storiti veliko več, da to ustavijo, vendar so se odločile, da ne bodo ukrepale," pravi.

Vlade v ločenih in skupnih odgovorih na zadevo trdijo, da tožniki niso v zadostni meri dokazali, da so trpeli neposredno zaradi podnebnih sprememb ali požarov na Portugalskem. Prav tako trdijo, da ni dokazov, ki bi potrjevali, da podnebne spremembe predstavljajo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi. Zapisali so tudi, da podnebna politika ne spada v pristojnost Evropskega sodišča za človekove pravice, poroča BBC. 

"To je pravi primer Davida proti Goljatu, ki išče strukturno spremembo, ki bi nas popeljala na veliko boljšo pot v smislu naše prihodnosti," meni Ó Cuinn.

Pravne posledice za države

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je ocenila, da bi lahko omenjeni primer vplival na to, kako bodo države obravnavale podnebna vprašanja in človekove pravice. "To je pravzaprav alarm za države članice EU, mednarodne organizacije in za vse nas, ki imamo priložnost, da pokažemo, da nam je mar in da to niso le besede na papirju. Ne gre samo za to, da naredimo kljukico in rečemo, da smo za to ali tisto resolucijo. Gre za spremembo naših politik," je povedala za BBC. 

Sodba ESČP bi lahko pravno zavezala 32 vlad, da okrepijo svoje podnebne zaveze z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in postopnim opuščanjem fosilnih goriv. Vplivala bi lahko tudi na domača sodišča, ki iščejo smernice v sodbah ESČP za primere, povezane s podnebnimi spremembami. 

Odločitev sodišča bo znana v devetih do 18 mesecih. Po besedah Claudie bi zmaga pomenila upanje. "To bi pomenilo, da nas ljudje res poslušajo in da so tako zaskrbljeni, kot smo mi in da bi vlade res morale sprejeti ukrepe. Bilo bi neverjetno za vse. Po tem lahko sledi marsikaj," je še dejala.