"Ruski predsednik Vladimir Putin si želi, da bi bil njegov narod slep in gluh. Želi si, da bi bil njegov narod apatičen," je kritična podpredsednica Evropske komisije za vrednote in transparentnost Vera Jourova. Za zaščito demokracije in za zaščito pred dezinformacijami so tako zdaj prvič oblikovali obsežno agendo. "Z njo želimo poskrbeti, da bo naša družba bolje pripravljena na prihodnost jutrišnjega dne."
Poročilo o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji se je v luči vojne v Ukrajini namreč osredotočilo predvsem na širjenje dezinformacij in ruske propagande. V njem so poudarili, da se javnost in evropski uradniki v resnici večinoma ne zavedajo resnosti grožnje, ki jo predstavljajo avtoritarni režimi, kot sta režima v Rusiji in na Kitajskem. Nezadostna obramba je zlonamernim posameznikom olajšala prevzem kritične infrastrukture, izvajanje kibernetskih napadov, novačenje nekdanjih visokih politikov in širjenje polarizacije v javni razpravi. To pa so ob tem še poslabšale vrzeli v zakonodaji in premalo usklajenosti med državami članicami.
"RT in Sputnik nista samostojna medija, temveč orožji v Putinovi vojni"
A podpredsednik Evropske komisije Josep Borell je poudaril, da so grožnjo lažnih informacij, ki so prihajale iz Rusije, prepoznali že leta 2015: "Takrat smo se začeli osredotočati na odziv na takšno poročanje. In tako smo imeli že pripravljeno vrsto ukrepov, ki smo jih lahko v tokratnem odzivu tudi hitro sprejeli." Kot poudarja, so odkrili tudi nekatere akterje, ki so širili lažne informacije. Ob tem našteje ruska portala Russia Today in Sputnik, ki ju je Evropska unija zaradi širjenja dezinformacij in ruske propagande prepovedala.
"Ta dva portala nista samostojna svobodna medija. Sta orožje v Putinovi vojni," je jasen Borell, ki tako odgovarja na očitke o cenzuri in omejevanju pravice do svobodnega poročanja. "Vsi vemo, kaj je pranje denarja," pa je ob predstavitvi poročila izpostavila hrvaška predstavnica parlamenta Sunčana Glavak. "Pri ruskih medijih gre za pranje informacij," je ponazorila.
Strogo rusko medijsko cenzuro je sicer za naš portal opisala tudi odgovorna urednica revije Forbs v Rusiji Sofia Brontvein, ki pravi, da se tamkajšnje oblasti trudijo vzpostaviti takšne sankcije, da novinarjem tudi na kraj pameti ne bi prišlo negativno poročanje o ruskem predsedniku, oblasti ali vojnih konfliktih. Nenazadnje pa rusko agendo odkrito kaže tudi nov zakon, ki za "širjenje lažnih novic o ruski vojski" nalaga 15 let zaporne kazni. Mediji, ki bi dogajanje v Ukrajini opisali z besedo vojna, bi se tako soočili prav s temi sankcijami, ob tem pa bi jim grozilo tudi več milijonov rubljev (več deset tisoč evrov) denarne kazni.
"Ne želimo postati ministrstvo resnice. A ovrednotiti moramo pogoje podeljevanja naziva medij"
"Naivno je, da ruske propagandne platforme imenujemo mediji. Platforme Russia Today ne morem poimenovati medij. Je le orodje v rokah ruskega režima, del orožja v rokah Vladimirja Putina," je bil kritičen predsednik odbora, ki je ocenjeval vmešavanje tujih režimov v Evropsko unijo, Raphael Glucksmann. "Medijska svoboda je seveda pomembna, vendar pa moramo ob tem znova ovrednotiti, katerim platformam podeljujemo naziv medija," je prepričan.
Tudi poročevalka odbora Sandra Kalniete je izpostavila številne nepravilnosti v primeru ruskega medija Russia Today. "Pred očmi moramo vedno imeti sliko, kdo stoji za določenim medijem, kdo je njegov lastnik. V primeru Russie Today je to ruski predsednik, ki je vzpostavil ta medij in ga tako tudi financira."
A po mnenju Kalnietove se sankcije ne bi smele ustaviti le pri prepovedi delovanja Sputnika in Russie Today. Opozarja namreč, da lahko v državah članicah dezinformacije še naprej širijo številni drugi ruski mediji. Oba pa opozarjata, da takšni mediji predstavljajo nevarnost evropski demokraciji.
Glucksmann ob tem podari, da si odbor ne želi postati "ministrstvo resnice": "Vsak ima pravico verjeti v teorijo ravne Zemlje, to se nas ne tiče. Na enak način lahko vsak posameznik simpatizira z ruskim režimom, čeprav se nam zdi to samo po sebi nevarno. Vendar pa stvari postanejo del našega problema, če lažne ideje širijo platforme, ki so označene kot medij." V ozir je tako treba poleg lastništva medija vzeti tudi informacije, ki jih širi med prebivalstvom.
"Informacije so gorivo demokracije"
"Mediji morajo prav tako postaviti kredibilnost informacije pred dobiček," pa je v predhodni razpravi izpostavila poslanka Viola von Cramon-Taubadel ter ob tem dodala, da je neodvisno novinarstvo temelj demokracije.
"Informacije so gorivo demokracije," je jasen Borell in dodaja, da prav zato ne bi smeli dopustiti, da bi "lažne informacije zastrupile um ljudi". Kot je izpostavil, državljani na podlagi prejetih informacij tolmačijo resnico in sprejemajo odločitve. A da če so le-te prepojene z lažmi in sistematično okrnjene, državljani nimajo dostopa do "prave resnice, zaradi česar je tudi njihovo odločanje okrnjeno".
Za zagotavljanje neokrnjenih informacij so zato pripravili več predlogov izboljšav, ki jih je predstavila Jourova. Med njimi so stroški za storilce tujega vmešavanja, do konca junija pa nameravajo sprejeti evropski akt na področju svobode medijev. "Akt o digitalnih storitvah je zdaj v pospešenem zakonodajnem postopku, močan okvir in zavezujoča pravila pa si želimo tudi pri kodeksu ravnanja," je dejala. Ob tem pa pripravljajo še eno ključno spremembo – uredbo, ki bo usmerjena v politično delovanje in oglaševanje v medijih.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.