Ministrica podprla zakonodajo o obnovi narave, vlada v krizi

Zakonodaja o obnovi narave med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.

Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.

Uredba ob tem v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni unije, vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto.

"Svet EU se je danes odločil, da bo obnovil naravo v Evropi ter tako zaščitil njeno biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje evropskih državljanov. Naša dolžnost je, da se nujno odzovemo na propadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, pa tudi, da EU omogočimo izpolnjevanje njenih mednarodnih zavez," je po sprejetju zakonodaje v sporočilu za javnost dejal okoljski minister bruseljske regije Alain Maron.

Zakonodaja bo zdaj objavljena v Uradnem listu EU in se jo bo neposredno uporabljalo v vseh državah članicah. Komisija bo do leta 2033 pregledala uporabo zakonodaje in njene učinke na kmetijski, ribiški in gozdarski sektor ter njene širše družbeno-ekonomske učinke, so v sporočilu za javnost še pojasnili pri Svetu EU.

Evropski poslanci so zakonodajo potrdili konec letošnjega februarja.

Sprva je bilo nato predvideno, da bi okoljski ministri o predlogu zakonodaje, o katerem sta se Svet EU in Evropski parlament dogovorila novembra lani, glasovali 25. marca brez razprave. Zaradi nezadostne podpore ga je predsedstvo umaknilo, nazadnje pa so ministri o njem zgolj razpravljali pod točko razno.

Zakonodajo so na današnjem glasovanju v Luksembourgu podprli ministri 20 držav članic, kar predstavlja 66 odstotkov prebivalstva EU. Proti so glasovale Italija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska in Švedska, Belgija pa se je vzdržala.

Zadostno večino je priskrbela avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewessler, ki je kljub nasprotovanju avstrijskega kanclerja zakonodajo podprla. Da bo zakonodajo podprla, je Gewesslerjeva, sicer iz vrst Zelenih, napovedala v nedeljo. S tem je preglasovala koalicijsko partnerico, vladajočo konservativno ljudsko stranko ÖVP, ki zakonodaji nasprotuje.

Nehammer je že pred glasovanjem napovedal, da bo avstrijska vlada vložila pritožbo na Sodišču EU, če bo Gewesslerjeva zakonodajo podprla. Kancler je ministričino podporo zakonodaji označil za nezakonito.

Maron je zadevo označil za "notranji spor v Avstriji". "Glasujejo ministri za mizo in v dvorani. O tem ni nobenega dvoma," je po poročanju AFP dejal novinarjem ob prihodu na zasedanje.

Gewesslerjeva je svojo odločitev, da podpre zakonodajo, označila za zakonito.

Vladna kriza v Avstriji

V Avstriji se je medtem po glasovanju razplamtela vladna kriza. Generalni sekretar ÖVP Christian Stocker je ob tem napovedal še tožbo proti Gewesslerjevi zaradi zlorabe položaja, češ da je namerno ravnala protiustavno, ko je danes glasovala za sprejetje zakonodaje EU o obnovi narave. "Leonore Gewessler se postavlja nad ustavo, saj zaradi svoje zelene ideologije ni sposobna ravnati v skladu z zakonom," je dejal Stocker.

Konservativna ÖVP trdi, da bi morala ministrica iz vrst Zelenih glasovati proti zakonodaji, saj jo je k temu obvezala odločitev zveznih dežel. Vendar je ministrica prepričana, da odločitev dežel ni več veljavna. "Moja odločitev je v skladu z zakonom," je dejala.

Avstrijske dežele so sicer pred časom res sprejele odločitev, da blokirajo sprejetje zakonodaje, vendar naj bi se to po oceni Gewesslerjeve spremenilo z odločitvijo vlade dežele Dunaj, ki je spremenila svoje stališče.

O koncu koalicije v Avstriji sicer danes ni želel govoriti nobeden od koalicijskih partnerjev, čeprav so napovedani pravosodni ukrepi. Zaenkrat pa ni jasno, kako bo nadaljevala svojo pot. Več bo verjetno znanega na popoldanski konferenci kanclerja.

V Avstriji bodo sicer konec septembra redne parlamentarne volitve, tega pa naj ne bi spremenil niti morebiten propad koalicije. V času, ki ostaja, pa naj bi si pri ÖVP želeli spraviti čez parlament še več odločitev, dokončati je treba tudi postopek imenovanja evropskega komisarja iz Avstrije.