Milijoni si dopusta ne morejo privoščiti: 'Počitnice ne bi smele biti luksuz za redke'

Čeprav so počitnice v zadnjem desetletju v vseh evropskih državah postale dostopnejše, si okoli 28 odstotkov evropskih državljanov še vedno ne more privoščiti enotedenskih počitnic stran od doma, razkriva poročilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Če pogledamo samo tiste, katerih dohodek je pod pragom tveganja za revščino, pa delež naraste na kar 59,5 odstotka.

Tako si enotedenskih počitnic zdoma ne more privoščiti približno 35 milijonov najrevnejših v Evropi. ETUC poroča, da je veliko ljudi, ki jim grozi revščina, brezposelnih ali upokojenih, vendar pa ta številka vključuje tudi več milijonov slabo plačanih delavcev, zlasti tistih, ki zaslužijo zakonsko določeno minimalno plačo.

V to kategorijo sodi kar sedem milijonov Italijanov, kar je največ v Evropi. Nato sledijo še Španija (4,7 milijona), Nemčija (4,3 milijona), Francija (3,6 milijona) in Poljska (3,1 milijona).

Največji delež prebivalcev, ki jim grozi revščina, pa ima Grčija. Kar 88,9 odstotka Grkov si namreč sploh ne more privoščiti dopusta. Sledijo še Romunija (86,8 odstotka), Hrvaška (84,7 odstotka), Ciper (79,2 odstotka) in Slovaška (76,1 odstotka).

Po podatkih Evropske komisije je bila več kot petina (21,9 odstotka) od 450 milijonov državljanov bloka v letu 2019 v nevarnosti revščine ali socialne izključenosti.

'Direktivo EU o ustreznih minimalnih plačah je treba okrepiti'

Poleg tega je analiza podatkov Eurostata, ki sta jo izvedla ETUC in Evropski inštitut sindikatov (ETUI), pokazala, da se je razlika med počitnicami tistih z dohodkom pod 60 odstotki povprečja in tistih z dohodkom nad tem pragom v zadnjem desetletju še povečala. Največje razlike v dostopu do dopusta med skupinama najdemo na Hrvaškem, v Grčiji, Bolgariji, na Češkem in v Franciji.

"Počitnice ne bi smele biti luksuz za redke. Medtem ko mnogi delavci dopust uživajo s prijatelji in družino, pa si milijoni zaradi nizkih plač tega ne morejo privoščiti," je dejala namestnica generalnega sekretarja ETUC Esther Lynch.

"Naraščanje neenakosti med dopusti kaže, da koristi gospodarske rasti v Evropi v zadnjem desetletju niso bile pošteno razdeljene," pravi. Meni, da bi morali direktivo EU o ustreznih minimalnih plačah okrepiti ter z njo zagotoviti, da ne bi bile plače nikoli tako nizke, da bi delavci živeli v revščini. Prav tako je treba poskrbeti, da kolektivna pogajanja postanejo rutinski del zaposlovanja ter da se z njimi vsem zagotovijo poštene plače," je dodala.

Enaindvajset držav članic ima zakonsko določeno politiko minimalne plače. Preostalih šest – Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Italija in Švedska – jih plače določa s kolektivnimi pogajanji.

Povprečni bruto urni dohodek v EU je v letu 2018 znašal 13,2 evra, vendar se je med državami članicami zelo razlikoval. Tako je na Danskem dosegel 27,2 evra, na Slovaškem pa le 5,6 evra.

Največji delež delavcev z nizkimi plačami pa bi lahko našli v Latviji, Litvi in Estoniji, kjer predstavljajo več kot 20 odstotkov delovne sile. Portugalska, Finska in Švedska so imele med 27 državami članicami najmanjši delež delavcev z nizkimi plačami.