'Milijoni protestnikov na ulicah Moskve ne bi ustavili Putina. Bili bi le aretirani ali celo ustreljeni'

V Ukrajini divja vojna že enajsti dan. Obleganje mest se nadaljuje, iz države je pobegnilo že 1,5 milijona ljudi, več tisoč se jih je medtem v Ukrajino vrnilo, da bi domovino branili pred rusko invazijo. 

Da je pogled na dogajanje povsem odvisen od tega, kateri predel Rusije pogledaš, nam je povedala urednica revije Forbes, Sofia Brontvein, Rusinja, ki ima tudi ukrajinske korenine. "Če se osredotočimo na rusko prestolnico, Sankt Peterburg ali katero drugo večje mesto, je prevladujoče mnenje ljudi popolnoma drugačno od prebivalcev manjših ruskih mest," pravi in opozori, da dogajanja v Ukrajini ne sme imenovati vojna. "Oseba, ki bi dogajanje opisala s to besedo, bi lahko šla v zapor za 15 let, medij, ki bi poročal o vojni, pa bi dobil tudi veliko denarno kazen – okoli pet milijonov rubljev oziroma več kot 36 tisoč evrov. Uradno tako uporabljamo besede 'posebna vojaška operacija'," pojasni.

Večina ljudi v večjih ruskih mestih sicer nasprotuje vojaški operaciji v Ukrajini, to pa dokazujejo tudi posnetki množičnih protestov, ki prihajajo predvsem iz Moskve in Sankt Peterburga. "Nihče si ne želi mrtvih ruskih vojakov ali ukrajinskega prebivalstva. Kar se dogaja, je grozno," je jasna. Toda, kot pravi, je slika v drugih manjših ruskih mestih popolnoma drugačna. "Potem pa je tu ogromno ljudi, ki niso najbolje izobraženi, ki nimajo veliko možnosti za spremljanje tujih medijev ali pa jih zaradi slabe izobrazbe preprosto ne razumejo, ki ne znajo preveriti dejstev in podatkov ali na dogajanje in informacije niti ne poskušajo pogledati kritično. Ti seveda verjamejo, da se Rusija le ščiti pred nacisti in Američani, ki nas poskušajo uničiti. Verjamejo, da poskuša Rusija v resnici preprečiti tretjo svetovno vojno," pove. 

Ocenjuje, da je od okoli 150 milijonov prebivalcev Rusije do okoli pet milijonov ljudi proti operaciji v Ukrajini, 50 ali 60 milijonov dejanja Rusije podpira, "ostalim pa preprosto ni mar, saj ne vedo, kaj se v resnici dogaja".

Tudi informacijska vojna

Podobno kot pri ljudeh je mnenje deljeno tudi v ruskih medijih. "Državni mediji seveda poročajo o posebni operaciji v Ukrajini, da ruske sile rešujejo življenja ter da ljudi ščitijo pred ukrajinskimi nacisti in ameriško invazijo. So pa tudi mediji, ki se vsaj trudijo ponuditi alternativen pogled na situacijo in ki se trudijo poročati karseda objektivno," pravi, a ob tem opozarja, da se moramo zavedati, da poleg dogajanja v Ukrajini poteka boj še na drugi fronti – informacijski.

"Vsaka stran – evropska, ameriška, ukrajinska, ruska – poroča s svoje perspektive. Vsaka stran je v svojem poročanju že ponudila določene laži, subjektivne informacije, mnenja, vizije. Pomembno se je torej zavedati, da si vsaka stran prizadeva doseči določene cilje," poudarja. Kot pravi, je tako tudi pri ruskih medijih, ki želijo ljudi pripraviti do določenih dejanj. Nekateri si ljudi morda želijo pripraviti do upora ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, drugi, da bi ga podprli, tretji, da bi zasovražili ZDA, četrti pa, da bi ljudje Ukrajini namenili denarno pomoč, našteje. "Informacije so zelo nasprotujoče si in to lahko ljudi hitro zmede," doda sogovornica, ki ob tem pritrdi, da je v ruskih medijih že dolgo prisotna cenzura.

"Naša vlada poskuša nadzorovati medije in preprečiti njihovo poročanje o Putinu, posebnih enotah, vojnih konfliktih … Ob tem poskušajo vzpostaviti tudi tako stroge sankcije, da ne bi mediji niti pomislili o pokrivanju teh zadev," pove. 

'Gre za neke vrste kulturo črtanja' 

Proti tej okupatorski državi se medtem uvaja vse več sankcij. Nekatere so bile že sprejete, a države po svetu napovedujejo nove, še strožje, če se ruska vojska ne bo umaknila iz Ukrajine. Rusije pa ne sankcionirajo le države, temveč tudi številna svetovna podjetja. "Zapustila so nas številna globalna podjetja, kot so Ikea, Nike, Adidas in H&M. Prav tako so se iz Rusije umaknile številne znamke alkoholnih pijač, živil in goriv," našteva. "Noro je, da leta 2022 ne moreš oditi v trgovino in kupiti para Adidasovih čevljev."

Večina teh sankcij pa, kot poudarja, vpliva predvsem na življenje navadnih ljudi, in ne ruskih mogotcev. "Naši najbogatejši in najvplivnejši ljudje ne čutijo posledic, vsaj na tem področju ne. Medtem pa številni ostali izgubljajo službe in postajajo vedno revnejši, denarja nimajo niti za nakup hrane," pravi ter celotno dogajanje primerja s kulturo črtanja. "Države po svetu 'črtajo' Rusijo, to pa Rusom nikakor ne pomaga."

Ob tem poudarja, da se ljudje na sankcije, ki jih občutijo že zdaj, ne bodo odzvali z besedami "Putin je vojni zločinec, zaradi njega ne moremo več kupovati v Ikei". Ocenjuje namreč, da se bo sovraštvo do Evrope in ZDA le še povečalo. "Videli bodo le to, da sta jih dve svetovni velesili zapustili, da so ostali brez služb, denarja, hrane in možnosti odhoda iz Rusije," razlaga. Sankcije namreč občutijo tudi tisti, ki so proti ruskim operacijam v Ukrajini – "ljudje, ki kljub nevarnosti skandirajo na ulicah in so v celotnem dogajanju že izgubili sorodnike".

Kljub sankcijam Zahoda in nevarnosti aretacij pa na ruskih ulicah še naprej vztrajajo tisoči, ki nasprotujejo vojni. Toda Brontveinova dvomi, da bodo imeli protestniki kakršen koli vpliv na njihovega predsednika. "Trdno sem prepričana, da si Putin, četudi bi se na moskovske ulice odpravili milijoni, ne bi premislil in ustavil operacij v Ukrajini. Preprosto bi nas ustrelil, aretiral ali omejil na kakšen drugačen način," je prepričana sogovornica.

Sicer je odhod na takšna zborovanja že zdaj precej nevarna odločitev, saj se na demonstracijah ne tre le protestnikov, temveč tudi policije, vojske in drugih uradnikov, ki poskušajo zatreti proteste in zborovanja. "Množična zbiranja v mestnem središču so prepovedana in vsi se zavedajo, da lahko, če se udeležijo zborovanja, pristanejo v zaporu – morda le za nekaj dni, lahko pa tudi za več let," še pove.